TRI NA EN MAH: JUHA, RIBA IN ZELENA OMAKA

OMAKA

Čemaž in špinačo namočim v vodi, ki sem ji dodala žlico sode bikarbone.

Operem in  kuham na temperaturi pod vretjem.

Z zajemalko prestavim vsebino – kuhane liste v drug lonec, dodam žlico kisle smetane, sol in poper

ter spasiram.

JUHA

viber_image_2020-03-31_13-50-44

Iz vode, ki je ostala in jo še malo zalijem, naredim juho, tako da dodam kurkumo, sol, kajenski poper, ribano kašo ter na koncu še nasekljan sveži peteršilj.

RIBA

V parnem loncu skuham kos lososa ali file kakšne druge ribe. Začinim po želji.

Dodam omako pa je.

viber_image_2020-03-31_13-50-44-1

Tri jedi na en mah.

 

Lapuh, ki ni za napuh

IMG_2169Navadni lapuh, Tussilago farfara,najpogosteje najdemo na mokrih, ilovnatih tleh ob vodi, po nabrežjih, ob cestah. Pa tudi v gozdu ob gozdnih poteh ga lahko najdemo. V zgodnji pomladi najprej požene luskasto steblo, ki zraste nekje do 20 centimetrov visoko. Na koncu stebla se oblikuje cvetni popek. Lapuh zacveti že zelo zgodaj spomladi, tudi v februarju. Cvetovi so intenzivno rumeni. Kasneje, ko cvetovi odcvetijo poženejo tudi listi, ki so na zgornji strani gladki, zeleni, spodaj pa sivo zeleni. Cvetove nabiramo v času cvetenja, to je od februarja (ali marca) do maja, liste pa nabiramo v maju in juniju.

Pri nabiranju lapuha je pomembno, da ga nabiramo na sočnih legah, saj so učinkovine (čreslovine, sluzi, alkaloidi) v lapuhu, nabranem na sončni legi bolj učinkovite. Nabrane cvetove lapuha hitro posušimo, da ne potemnijo, stebelca uporabimo kot je opisano v receptu spodaj.

Lapuhov čaj

Čaj, ki ga pripravimo v obliki poparka, odlično obnesel pri lajšanju prehlada, suhega, dražečega kašlja in hripavosti. Poleg tega pa čisti tudi kri in pomaga urejati prebavo, spodbuja apetit. Čaj iz lapuha pa lahko uživamo tudi kot podporo zdravljenju vnete rebrne mrene.

Čaj skuhamo iz celotne zeli (lahko pa tudi samo cvetov).

Recept za čaj iz lapuha

  • 1 liter vode
  • 7-8 čajnih žličk posušenega lapuha

Vodo zavremo in z njo poparimo lapuh, pokrijemo in pustimo stati 10-15 minut, nato lapuhov čaj precedimo. Čaj sladkamo z medom in popijemo 2-3 skodelice čaja na dan.

Lapuhova stebelca z jajčkom

Na kokosovi masti popražiš česen in stebelca lapuha. Vmešaša jajce, dodaš sol, poper in zelišča, pa je.

Divja hrana je polnovredna, nasiti in da živost.

This slideshow requires JavaScript.

 

 

Čemažev pesto

Čemažev pesto – priprava:

Čemaževe liste na drobno sesekljamo, dodamo zmlete orehe, olivno ali bučno hladno stiskano olje, sol, poper, ščepec korkume in timijana.

Namažemo na kruh, lahko čez kislo smetano ali skuto, dodajamo v omake, juhe, solate…

This slideshow requires JavaScript.

Zakaj: ker je čemaž vsestransko dober za naše telo, v zmernih količinah.

Zdravilne lastnosti čemaža:


Ureja prebavo.
Odvaja odvečno vodo iz telesa.
Deluje kot antibiotik in lahko pomaga tudi pri odganjanju glist.
Čisti kri, kožo in dihala.
Preprečuje nastajanje krvnih strdkov in notranjih krvavitev.
Pomaga pri težavah z dihali in določenih boleznih, povezanih z njimi, med drugim tudi astmo.
Čisti ledvice in mehur.
Izboljša splošno počutje in prežene spomladansko utrujenost.
Poživlja (daje energijo).
Sprošča mišice in krepi želodec.
Niža in ureja krvni pritisk.
Znižuje nivo holesterola.
Pomaga zbijati vročino.
Blažilno deluje na živčni sistem.

REZANCI S SOJINO OMAKO

viber_image_2020-03-26_09-37-42Izberem rezance, bolje polnozrnate ali kako drugače obogatene.

Pripravim sojino omako iz:

  • Ogrščično olje
  • Nasekljana čebula
  • Nasekljana paprika
  • Sojini kosmiči
  • Nasekljan paradižnik
  • Začimbe: sol, poper, korkuma, dimljena paprika
  • Zelišča: (po možnosti sveža) mešanica zelenolistnatih zelišč (peteršilj, majaron, bazilika, šetraj…)
  • voda

Količine izberem glede na svoje potrebe in okus, zaloge ipd., vaja dela mojstra!

Na malo olja na hitro popražim čebulo in papriko. dodam sojine kosmiče in zalijem z vodo. Kasneje dodam paradižnik in na koncu začimbe in zelišča. Glede na to, kako gosto oomako želim dodajam vodo .

Poleg teh dobrot si privoščim še veliko skledo solate, po možnosti v zeleni barvi. =D

Zdravilno ogrščično oljeolje-oljne-ogrscice

Ogrščično olje vsebuje okoli petdeset odstotkov kvalitetnega olja, okoli 20 odstotkov beljakovin ter tudi pomembne vitamine in minerale. Semena nekaterih sort sicer vsebujejo le dvajset odstotkov olj, nekatera pa tudi šestdeset odstotkov. Ogrščično olje za prehransko uporabo je izredno priljubljeno in iskano, saj ima zdravo sestavo maščobnih kislin, in sicer okoli 65 odstotkov oleinske kisline, okoli 18 odstotkov linolne kisline in okoli devet odstotkov linolenske kisline. Vsebuje tudi veliko vitaminov in mineralov, med njimi ima tudi visoko vsebnost vitamina E. Poleg tega je olje ogrščice izjemno uporabno tudi v kuhinji, saj ga lahko segrejemo tudi do 180 stopinj Celzija. Tako je obstojnejše od sončničnega olja, tudi po večkratnem pogrevanju.

 

Poleg tega ima ogrščično olje tudi zdravilne učinke na naše telo. Pomaga pri nizki telesni odpornosti, nespečnosti in razdraženosti. Krepi torej imunski sistem, znižuje nivo slabega holesterola v krvi, krepi srce in ožilje.

Čeprav je olje ogrščice zelo zdravo, morate biti pri nakupu pazljivi na način njegove predelave. Preverite, ali je oljna ogrščica predelana na ekološki način, saj se boste le tako izognili strupenim dodatkom, kot so pesticidi, herbicidi, antibiotiki in tako dalje. Poleg tega je zelo pomemben tudi postopek pridelave olja, saj se pri nekaterih pridelavah dopušča uporaba ekstrakcijskega topila imenovanega heksan. Lahko se zgodi, da sledovi toplia ostanejo v olju. Olje ogrščice je zelo zdravo, a vedno kupujte le olja, ki so pridelana na ekološki način in ki so hladno stiskana.

ČEBULA

PAPRIKA

SOJA

00128534

 

Kar jem postane hrana za mikrobe, ki …

Zbogom zdravje, oprosti mi, ampak zate nimam  časa.
Pridi nazaj, poskusi še enkrat, počakaj, sedaj nimam časa.
Moral bi spati ali počivati, vendar nimam časa.
Rad bi telovadil, toda nimam časa.
Ne morem si pomagati, jem, karkoli dobim, tako prihranim čas.
Ne morem misliti. Ne morem brati. Ujet sem. Nimam časa.
Rad bi živel, ampak nimam časa.
Ko bom mrtev, te več ne bo.
In spraševal se bom: Zakaj nikoli nisem imel(a) časa?

Zdravje jemljemo za samoumevno in žal ga nemalokrat že izgubimo, ko se zavemo,  kako dragoceno je. Ne vedno, večinoma pa naše zdravstveno stanje pokaže, kako živimo, saj z vsakodnevnimi odločitvami gradimo ali rušimo svoj imunski sistem. Važno je kakšno hrano jemo, kako se odzivamo na stresne situacije, kako preživljamo popoldneve in večere (ali molimo, gremo v naravo, se družimo z ljudmi, ki jih imamo radi ali pa si prižgemo televizijo, obvisimo pred računalnikom…), kako pogosto si privoščimo savno ali kakovostno, polnovredno hrano. Hrana, ki nasiti (je polnovredna) je malo dražja (ker so stroški pridelave večji), potrebujemo pa jo manj in daje več življenja.

Vse to se sešteva. In gre v obe smeri. Tudi v smer, ko telo ne zmore več in izstavi račun, ponavadi z obrestmi.  Ne drži, da nikoli ni prepozno, je pa res, da če začnemo zdaj, bo čez teden dni že bolje, na dolgi rok pa prav gotovo vzpostavimo večjo odpornost in krepkost imunskega sistema.

V človeškem telesu in na njem živi vsaj toliko mikrobov kot je celic. To je 100 milijon milijon milijonov (trilijonov) mikrobov! Ti mikrobi vzdržujejo naše zdravje in skrbijo za naš imunski sistem. So najstarejši prijatelji človeštva, saj nam omogočajo preživetje iz pradavnine vse do danes. Nekaj pa nam jih povzroča bolezni … Vsak izmed nas ima v telesu nekje do 2 kg mikroorganizmov, ki nam pomagajo ohranjati in pridobivati zdravje. Vsaka skupina bakterij v črevesju opravlja svoje delo: razgrajujejo hrano, proizvajajo vitamine, skrbijo za absorpcijo hranil v telesu ter vplivajo na delovanje številnih naših organov. Nekatere bakterije ali njihova razmerja v črevesju pa so zdravju škodljiva, saj lahko povzročajo kronične bolezni ali jih poslabšajo.

 

microbiome-copy

 Bakterije v črevesju vplivajo na:

  • delovanje prebavil,
  • prebavo hrane,
  • produkcijo vitaminov,
  • uravnavanje apetita,
  • intoleranco na hrano,
  • napihnjenost,
  • zaprtost,
  • karcinom debelega črevesja,
  • razvoj možganov,
  • koncentracijo,
  • učenje in spomin,
  • debelost,
  • povišan krvni tlak,
  • pomanjkanje energije,
  • depresijo in anksioznost,
  • avtoimune (chron) in
  • alergična stanja,
  • sladkorne bolezni,
  • srčno-žilnih bolezni,
  • alzheimerjeve bolezni.

crevesjeVsakodnevni stres, premalo popite vode, preveč sladkorja v hrani, preveč enostavnih ogljikovih hidratov, preveč konzervansov in ostankov pesticidov v hrani, terapij z antibiotiki, kortikosteroidi, vse to nenehno ruši naš mikrobiom. Sodobni človek ima tako v črevesni flori namesto 85% le še 10 do 20% koristnih mikrobov. Namesto njih tam prevladujejo škodljivi mikrobi, ki nam povzročajo kup preglavic. Porušeno razmerje in prevlada slabih bakterij povzročijo bolezni, kronična vnetja in po zadnjih raziskavah celo avtoimune bolezni, kot so multiploskleroza, artritis, kožne bolezni (dermatitis, luskavico) ter hashimoto (avtoimuno obolela ščitnica).

Med največje škodljivce lahko štejemo:

RAFINIRAN SLADKOR
Sladkor dokazano zatre delovanje imunskega sistema, vsakič ko pojemo sladkor ima naš imunski sistem za 50-100%slabši imunski odziv na viruse in bakterije, ki so v okolju. Poleg tega pa sladkor povzroči, da krvne celice, ki prenašajo kisik po telesu, skrbijo za obrambo pred okužbami –  dobesedno “padejo v komo”.

GLUTEN
Gluten je snov, ki v telesu povzroča vnetne odzivne (ker ga s hrano prejemamo v prevelikih količinah), netolereanco in s tem sčasoma oslabi imunski sistem.

STRES
Kortizol in adrenalin, hormona, ki ju sprošča naša nadledvična žleza med doživljanjem stresa, pretirane zaskrbljenosti in paničnosti blokirata delovanje imunskega sistema. Človeško telo je narejeno po modelu preživetja, če telo zazna sovražnika v bližini bo vse svoje vire moči usmeril v preživetje in ne v ohranjanje notranje homeostaze.

unnamed (2)

KAJ LAHKO NAREDIMO?

Jejmo živila, ki vsebujejo dobre bakterije

Mednje štejemo fermentirano hrano, kot so kislo zelje, kombuča, kimči, vodni kefir, itd. Opozorilo: kupujmo domače izdelke, sicer se za dobre bakterije lahko obrišemo pod nosom – so namreč občutljive na pasterizacijo, segrevanje in druge podobne postopke.

Jejmo živila, ki so hrana za dobre bakterije

Po domače se jim reče prebiotiki, mednje spadajo: por, artičoke, oves, šparglji, banane, cikorija, česen, čebula, šalotka, čičerika, leča, fižol, grenivke, lubenica, lanena semena.

Jejmo v miru polnovredno hrano

Kar pojemo postane del našega telesa, ne bodimo koš za smeti. Izbirajmo hrano, ki nasiti in daje življenje. Pripravimo jo hitro in z malo obdelave,  da ne  zmanjšujemo njeno vrednost glede na vsebnost vitaminov, rudninskih snovi … Za vsak obrok si vzemimo čas, hrano dobro prežvečimo in obedujmo v miru – brez telefona, burnih pogovorov in drugih motilcev.

Jejmo hrano obogateno z začimbami in zelišči, da nam postane hrana zdravilo

Začimbe in zelišča niso samo dobrega okusa, temveč veljajo za pravo zakladnico antioksidantov in koristnih snovi. Pomagajo nam tudi, da jedi manj solimo.  Sedem najbolj učinkovitih začimb, ki pomagajo umiriti vnetna stanja v telesu so: kurkuma, ingver, cimet, kajenski poper, žajbelj, klinčki in rožmarin.

Viri:
https://www.ibiom.eu/
https://www.mladinska.com/10-odstotno-clovek/10-clovek
splet, moje izkušnje

Mlečni kefir

Zaradi mnogih koristi, ki jih kefir lahko privošči našemu organizmu, so ga že takrat imenovali eliksir življenja. Znanstveniki so poskušali v laboratoriju ustvariti kefirjeva zrna, ki bi imela enake zdravilne lastnosti, kot jih imajo naravno nastala zrnca, a so bili poskusi vse do danes neuspešni.

Kefir

Kaj je kefir?

Kefir je probiotični mlečni napitek, proizveden z delovanjem skupka mikroorganizmov, kefirjevih zrn, ki se prehranjujejo z ogljikovimi hidrati v mleku. Kefirjeva zrna sestavljajo različne vrste mikroorganizmov, med njimi so mnogi znani po svojih probiotičnih lastnostih, zaradi katerih je že dolgo priljubljen v vzhodni Evropi.

Učinek na zdravje

Ljudje ob besedi zrnca pomislijo na zrna kakšne rastline, pri kefirjevih zrncih pa gre pravzaprav za pravi mali svet mikroorganizmov, združenih v skupke, ki spominjajo na majhne koščke cvetače, oblite z nekaj sluzi. Kompleksno združbo majhnih bitij sestavljajo različne vrste bakterij in kvasovk. Najštevilčnejše so mlečnokislinske bakterije, ki predelajo laktozo in mlečni sladkor ter iz njih proizvedejo mlečno kislino, kar kefirju zniža pH, zaradi česar je le-ta veliko bolj obstojen od mleka. V kefirjevih zrncih je tudi veliko kvasovk, ki s pomočjo laktoze proizvedejo ogljikov dioksid in etanol, ki ju še posebej okusimo, če kefir zorimo v bolj zaprti posodi. V času enega zorenja kefirja se količina zrnc poveča za slabih 10 odstotkov. Mikroorganizmi v zrncih so veliko bolj uspešni v teh malih skupinicah, posamezne vrste pa ne uspevajo enako dobro v mleku – prav zato so poskusi ustvarjanja kefirjevih zrnc v laboratoriju neuspešni.

Kefir je poln vitaminov, mineralov, koristnih beljakovin in encimov. Ker zrnca sestavljajo probiotične bakterije, je kefir tudi dober vir teh bakterij, ki so za naše telo koristne. Probiotične bakterije namreč nudijo podporo črevesju in prebavi, kar pa je izjemnega pomena za splošno počutje. Uživajo ga lahko celo osebe, ki so laktozno-intolerantne (če nimajo zelo hude oblike intolerance), saj mikroorganizmi, probiotiki, v tem mlečnem napitku velik del laktoze razgradijo. Nekatera kefirjeva zrna vsebujejo encim β-galaktozidazo, ki ostane aktiven tudi po zaužitju kefirja. Tako kefir vsebuje manj laktoze kot mleko.

Kefir se pogosto priporoča kot podpora pri zdravljenju težav s prebavili, alergijami, težav s srcem, povišanim krvnim tlakom in infekcijami. V prebavnem traktu imamo ljudje približno 2 kilograma bakterij, vsaka oseba pa ima drugačno mikrofloro. Vsekakor ne smemo imeti preveč slabih, škodljivih bakterij. S pitjem kefirja v telo vnesemo bakterije, ki so za nas koristne, poleg tega pa zmanjšujejo število slabih bakterij. Z njimi namreč tekmujejo za prostor in hrano, poleg tega pa izločajo kisline, ki ustvarijo kislo okolje, ki slabim bakterijam oteži preživetje. Poleg naštetih pozitivnih učinkov na naše telo pa kefir spodbuja tudi delovanje imunskega sistema in znižuje nivo škodljivega LDL holesterola. Kot kažejo raziskave, se nekaj holesterola namreč veže tudi na bakterijske celice.

Priprava in izdelava domačega kefirja

Priprava mlečnega kefirja je povsem preprosta, zato ga vsak lahko svežega pripravlja doma. Vse, kar potrebujemo, je mleko po lastni izbiri in kefirjeva zrna. Za mlečni kefir so primerne vse vrste mleka, od najpogostejšega kravjega, pa do kozjega, ovčjega in kobiljega. Mikroorganizmi, ki sestavljajo kefirjeva zrna, za preživetje in delovanje potrebujejo ogljikove hidrate. V mleku jim tako hrano predstavlja mlečni sladkor – laktoza. Za pripravo kefirja je primerno celo mleko brez laktoze, saj mu je dodan encim, ki molekule laktoze le razcepi na enostavnejše sladkorje, ki so zrncem še vedno na voljo kot vir energije, a zrnca vseeno boljše uspevajo v mleku z laktozo. Mleko je lahko sveže, kuhano, pasterizirano, homogenizirano, posneto ali polnomastno, saj ti postopki obdelave mleka ne vplivajo na vsebnost sladkorjev v njem. Izjemno pomembno je le to, da mleko ni vroče, ko mu dodamo zrna, saj s tem mikroorganizme ubijemo. Kefirja tudi ne izpostavljamo sončnim žarkom in pazimo, da ga ne pustimo blizu toplotnih virov, da se ne pregreje.

  1. Kefirjeva zrna damo v posodo in jih prelijemo z mlekom. Posoda in pribor, s katerim pripravljamo kefir, naj ne bosta plastična, saj zaradi kisline v kefirju živilo absorbira ione iz plastike. Nasploh kislih živil ni dobro shranjevati v plastični embalaži, zato je tudi kis dobro kupiti v steklenici ali pa ga vsaj preliti v stekleno posodo. Enako velja za kovinsko posodo, zato je kefir najboljše shranjevati v stekleni posodi.
  2. Posodo lahko pokrijemo s pokrovom, vendar ne neprodušno, lahko pa čeznjo le položimo gazo in jo pritrdimo z elastiko. Bolj je posoda zaprta, več alkohola ostane v kefirju, zato naj posameznik zapiranje posode prilagodi svojemu okusu.
  3. Najhitreje bo kefir dozorel pri sobni temperaturi, hitrost zorenja pa je odvisna tudi od količine zrnc. Več jih dodamo mleku, hitreje bo kefir pripravljen. Za deciliter kefirja dodamo približno zvrhano žličko kefirjevih zrnc, na sobni temperaturi pa bo napitek tako pripravljen približno v štiriindvajsetih urah. Kefir lahko zorimo tudi v hladilniku, a bo proces tako trajal precej dlje, celo do nekaj dni. Vsebino v posodi je dobro premešati vsaj na vsakih 12 ur. Domači kefir nikoli ni povsem enak, saj sta gostota in kislost zelo odvisni od razmerja med mlekom in zrnci, temperature in časa zorenja. Pomembno je, da posameznik ugotovi, kakšen kefir mu najbolj ustreza, zdravilne učinke pa kefir tako ali tako obdrži v vsakem primeru.
  4. Ko kefir dozori do meje, ki nam ustreza, ga še zadnjič premešamo in precedimo v kozarec. Takšen napitek je že primeren za pitje, ker pa je bil na sobni temperaturi, je bolj osvežilen, če ga za nekaj časa postavimo v hladilnik. V hladilniku lahko kefir sicer počaka tudi do nekaj dni.
  5. S tem je končana priprava kefirja, takoj pa se začne nov krog, saj zrnca, ki ostanejo po precejanju, ponovno prelijemo z mlekom, da se začne nastajanje novega, svežega napitka. Zrnc nikoli ni potrebno spirati z vodo, saj tako le stran speremo mikroorganizme. Spiranje je potrebno le v primeru, če zrnca padejo na tla ali se s čim onesnažijo.

Raznolikost napitka

Včasih se kefir zgosti neenakomerno, še posebej, če ga ne premešamo dovolj pogosto. Zgodi se lahko, da se del mešanice izloči na dno kot prozorna tekočina, gostejši del pa ostane na vrhu. V tem primeru je kefir treba le dobro premešati, saj z njim ni nič narobe.

Napitek je lahko tudi nekoliko penast, z mehurčki, kar je nekaterim bolj všeč. Kako lahko naredite, da bo res po vašem okusu? Če želite svojemu kefirju dodati nekaj mehurčkov, to storite tako, da ga že precejenega (torej z odstranjenimi zrnci) pustite v steklenici nekaj dni. Steklenico neprodušno zaprite in jo postavite v hladilnik. Ker bi steklenica tako lahko celo počila, jo je dobro enkrat dnevno za trenutek odpreti, da gre odvečni ogljikov dioksid ven, nato pa jo takoj spet neprodušno zaprete.Kaj pa storiti, če nekaj dni kefirja ne moremo pripravljati, če nas na primer nekaj dni ni doma? Zrnca brez težav preživijo nekaj dni v hladilniku, prelita z mlekom. Če pa se kefirja za nekaj časa naveličamo in ga ponovno želimo pripravljati šele čez nekaj mesecev, jih lahko kar zamrznemo, kar je najuspešnejša metoda shranjevanja zrnc za dlje časa. Pred tem jih lahko tudi nekoliko osušimo, a v tem času utegnejo mikroorganizmi pomreti, zato jih je boljše kar takoj zamrzniti.

Če kefir spremeni vonj in se vam zdi, da nekaj z zrnci ni v redu, jih lahko splaknete z nekaj vode in prelijete s svežim mlekom. Nekaj dni zapored lahko mleko zavržete, da zrnca pridejo k sebi in zopet naredijo odličen kefir. Za vsak slučaj imate v zamrzovalniku lahko vedno majhno zalogo zrnc, če je potrebno stara zavreči. Včasih se na kefirju lahko pojavijo tudi lise, ki delujejo kot plesen, a pravzaprav ne gre za nič nevarnega. Ker so odbijajočega videza, jih odstranimo. Po navadi do njih pride, kadar je v mešanici premalo mleka ali pa, če mleko premalokrat zamenjamo. Da se temu izognemo, je torej treba dodajati več mleka (ali manj zrnc), mleko menjati pogosteje, lahko pa tudi s pokrovom zapiramo steklenico. To pomaga, saj mikroorganizmi, ki tvorijo lise, potrebujejo kisik, katerega dovod z zapiranjem prekinemo.

Kje dobimo kefirjeva zrna?

Če smo se odločili za pripravo domačega kefirja, torej potrebujemo dvoje: mleko in kefirjeva zrna. A kako do njih? Na spletu lahko najdemo več oglasov, s pomočjo katerih jih ljudje prodajo ali pa celo oddajo brezplačno. Zrna se namreč hitro množijo, zato jih imamo hitro preveč – tako lahko tudi mi čez nekaj časa svoja zrna podarimo. Najboljši je osebni prevzem, možno pa jih je poslati tudi po pošti, a poslati jih je treba zapakirana v nekaj mleka. V primeru pošiljanja je treba paziti, da so dobro zaprta in da je paket ovit tako, da se vsebina ne razlije, poleg tega pa za dan pošiljanja ne smemo izbrati dni, kadar pošta ne dela, saj se tako čas pošiljanja lahko zavleče. Če zrnc nimate komu podariti, jih lahko tudi pojeste, vendar so zaradi sluzi nekoliko odbijajoči. Če jih splaknete pod vodo, da odstranite sluz, in dodate v smuti ter zmiksate, jih sploh ne boste opazili.

Prijatelji želijo, da tudi njim podarite zrnca? V tem primeru jih boste potrebovali čim več, da nihče ne bo prikrajšan, kajne? Kako pospešiti njihovo rast, da jih lahko čim prej oddamo? Preprosto. Z njimi je treba ravnati tako, kot babice ravnajo s svojimi vnučki – nenehno jih zalagajo z dobrotami! Zrncem je torej pogosto treba dodajati sveže mleko, najhitreje pa rastejo v neposnetem ali popolnoma svežem mleku, ki ga lahko kupimo pri kakšnem kmetu ali pa na mlekomatih, ki so dandanes precej dostopni. Tudi temperatura bo na rast precej vplivala, zato naj jih ne zebe – pustimo jih lahko tudi blizu radiatorjev, a pazimo, da ne bo prevroče, saj jih tako pregrejemo in mikroorganizmi lahko pomrejo.

Kako veste, ali so vaša kefirjeva zrnca še »zdrava«? Na srečo so izjemno odporna, zato naj vas ne skrbi, če se nekoliko spremeni njihov vonj ali barva, pa tudi, če za nekaj časa nehajo rasti. Po navadi je vzrok za te spremembe spremenjeno okolje, kar je za njih »neprijetno«, vendar se takoj normalizirajo, ko so pogoji zopet ugodni. Tudi velikost zrnc je lahko zelo različna. Po navadi se giblje okoli slabega centimetra, lahko pa so tudi večja – kar je odvisno od mnogih dejavnikov, na primer od letnega časa, vrste mleka, starosti zrnc, razmerja med zrnci in mlekom ter podobno. Dokler zrnca iz mleka proizvajajo kefir, vas nima kaj skrbeti. Pravzaprav že dejstvo, da kefir poznajo že več kot tisoč let, kaže na to, da se izjemno dobro prilagajajo spremembam na svoji življenjski poti. Ker pa se nenehno razmnožujejo, vam jih ne bo zmanjkalo, četudi stara zrnca odmrejo ali pa se katera posušijo. Pa srečno!

Avtor:

Mjuša Krevs – dipl. inž. živ. in preh.

Pogovor o duhovnih vajah s postenjem

TERMINI v letu 2020:


2. Poudarek bo v ​​priprav​i na praznovanje Velik​e noč​i kot veseli kristjani, ki smo že odrešeni​​:  ​   

Nazarje:  27. marec do 5. april 2020 PRIJAVA


 3. Na voljo bosta dve možnosti; post ob tekoči hrani in post ob ​majhnih porcijah ​solat, enolončnic, sadju, kaši ipd. Priložnost za vse, ki se še ne upajo postiti samo ob tekoči hrani. Prehod iz ene na drugo obliko bo možen tudi med postenjem. V programu bo več skupnih sprehodov, izletov ipd.

Krk: 22. do 31. maj  2020 PRIJAVA


 4. Doživeti zeleno pomlad, ki prehaja v poletje,  ob morju​ in med ljudmi, ki postanejo tvoja Družina ​   

Krk: 12. do 21. junij 2020 PRIJAVA


 5. Ob poslavljanju poletja je sonce še bolj nežno in božajoče. Ne skrivamo se v senci ampak užijemo vsak trenutek in se zanj zahvaljujemo. ​   

Krk: 4. do 13. september 2020 PRIJAVA


Prijave so možne tudi na: p.vili.lovse@gmail.com

ali na tel.: 041 955 219 (Karmen)


 

Več informacij o postenju:

This slideshow requires JavaScript.

https://vsedobro.wordpress.com/2018/07/26/post-in-ciscenje-crevesja-razstruplja-telo/

 

https://vsedobro.wordpress.com/2018/06/23/zakaj-se-postiti/

 

MNENJA UDELEŽENCEV:

Prišel sem kot veliko namrščeno »prase«, odhajam kot nasmejan pujsek. Proces je bil podoben temu kot da bi vsi v šoli pisali najboljše. Ni poražencev. Zahvala za to razkošje gre Bogu. Božja ljubezen je vodila Vilija in Karmen, pa tudi vse nas. Prvič sem bil v skupini, kjer mi ni šel nihče na jetra. Na hrano sem pomislil le toliko kot je potrebno, tako kot včasih na kmetih. Ko pridem domov bom spet, kot v študentskih letih, z užitkom ugriznil v repo.

»Vsebina DV mi je bila všeč. Dobila sem več usmeritev in povabil za prihodnost. Odkrila sem, kaj izgube prinašajo. Ko sem popolnoma utrujena, je zame izziv z zanosom nadaljevati ali začeti nov dan. Razočaran je lahko le moj lažni jaz, ker se njegova pričakovanja ne uresničijo. Zelo sem hvaležna za molitev pred Najsvetejšim. Ostaja mi, kar sem sama izrekla. Smo lepa skupina. Razgibavanje vsak dan je zelo izboljšalo moje počutje. V tihi hoji v paru začutiš drugega. Nordijsko hojo sem doživljala kot meditacijo. Pri maši je čudovita velika hostija, ki jo razlomimo med vse.  Hvala voditeljema in vsem vam.«

»Prišla sem z drugim namenom, kakor se mi je potem med postenjem odpiralo. To so že četrte duhovne vaje s postenjem zame. Bog mi je dajal odgovore na drugačne načine kot sem pričakovala. Dotaknil se me je tako močno, da bi rada kar ušla in pobegnila. Datum teh DV me je vznemirjal pol leta, potem pa me je sin spodbudil. Prišla, da bi videla, česar ne vidim. Odkrivam, da nisem kriva za vse, kar se zgodi narobe. Vse trpljenje ni moja odgovornost. Prvič se mi zdi, da mi je Bog prišel preblizu. Hvala vsem. Oprostite, če sem komu kaj neprijaznega rekla. Program je vsako leto boljši. Dragocene so maše in skupna hostija. Čeprav smo vsak dan hodili na sprehod na isto pot, sem vsak dan doživljala nekaj drugega. Še dobro, da nismo ves dan v tišini, bi bilo preveč naporno. Pogovor na sprehodu je pravi blagoslov, da lažje hodim. Molitev, ki smo jo sami sestavili, je bila kot ena celota. Hvala vsem.«

053-dsci0172»Presenečen sem, da se je snov za molitev pokrivala z mojimi težavami. Vesel sem, ker smo vsak zase biser. Od vsakega sem dobil darilo. Program je zelo v redu. Dobil sem moč za odločitev glede sorodnikov. V spovedi sem izročil vse, kar me je bremenilo. Vesel sem. Hvala vam, da ste takšni biseri.«

»Prišel sem z željo po celovitem ozdravljenju. Glej, vse delam novo. Bil sem prvič in vas doživel kot občestvo. Na postenje se nisem preveč pripravljal. Program je izreden. Sprehod v naravi doživljam kot nujo. Gospod ni obupal nad menoj. Tudi sam upam, da ne bom. Še je čas. Vilijeve predloge in razlage so mi blizu. Upam, da raste nekaj novega.«

»Postenje je bilo zame dopust. Ne bojim se več iti domov. Komaj čakam, da pridem med svoje. Čutim moč. Do sedaj so bile to najbolj naporne duhovne vaje s postenjem. Ne telesno, ampak notranje. Posebna se mi je zdela nočna meditacija. Hči mi je svetovala, naj se dobro oblečem in pazim, da ne zaspim. Prvič sem uporabila pručko. Molila sem tako, da sem šla od človeka do človeka v svojem življenju. Nova izkušnja. Zelo sem zadovoljna. Hvala vsem.«

»Hvaležna in navdušena. Čutila sem, da moram iti na postenje. Utrujenost, ki me že dolgo spremlja, je izginila. Telo me je vabilo. Prišla sem odprta do Gospoda. Tako razgibana že dolgo nisem bila. Hvala Karmen za krasne jutranje molitve s telesom. To bom zelo pogrešala, saj se sama ne znam tako razgibati. Kliče me k novi disciplini, če želim boljše počutje. »Hrana« je bila odlična. Težave so bile zanemarljive in obvladljive. Vsebine so me vodile tja, kamor sem najmanj pričakovala. Spremeniti moram svoj odnos do bližnjih. Resnični in lažni jaz. Ločujem monolog od dialoga v sebi in navzven. Monolog me vleče k tlom in zapira. Milosti so bile maše in tudi spoved. Doživela sem veliko osvoboditev od krivde. Program je odličen. Želim, da bi ga bilo deležnih čim več ljudi. Še bi rada prišla.«

»DV s postenjem so bile prav zame. Zakoračil sem v drugo polovico življenja. Včeraj sem se hčerki opravičil, ker jih nisem znal pohvaliti, pa mi je odvrnila, da so vedeli, da jih imam rad. Odločil sem se, da bom od sedaj naprej tudi pohvalil in spodbujal, ne le kritiziral in popravljal. Zelo sem doživel duha skupine in molitev. Počutim se odlično. Prijavil sem se na predlog nekoga, ki je že bil. Hvaležen sem mu, da me je povabil in me spodbudil. Hvala vam vsem.«

»Sem ganjena. Naše druženje mi je ogromno pomenilo in me okrepilo. Hvala voditeljema in vsem vam. Hvaležna, da ste z menoj delili tudi svoje težave, boje in padce. Naj vas spremlja Božji blagoslov na vseh vaših poteh.«

 

DSC_7474c

Odmik za ženske BOJ ZA ŽENSKO SRCE

odmik za ženskeNazarje, 6. do 8. marec 2020

»Z vso skrbjo varuj svoje srce, kajti iz njega izvira življenje.« (Prg 4,23)  Srce je vrelec vere, upanja in ljubezni – srčika BITI.  Kaj si kot ženska želim, o čem sanjam? Kakšni boji so v mojem srcu?  Kdo se bori zanj?

Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce. (Mt 6,21) Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, umori, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, kletve.(Mt 15,19)

V prijetnem okolju samostana in kraja Nazarje bomo iskale pot do svojega srca in v njegovih globinah odkrivale lepoto, ki ne mine. Molitev s telesom, meditativni plesi, sprehod v naravi, poslušanje in delitev osebnih izkušenj ob likih svetopisemskih žena, film, svete maše, adoracija in še kaj, nam bo pri tem dragocena popotnica.

Draga sestra, prideš tudi ti?

Vodi: Karmen Kristan

karmen.kristan@gmail.com, tel.: 041 955 219

PRIJAVA

 

This slideshow requires JavaScript.

Srečanje krščanske, duhovne skupine za ženske Fabiola v januarju

ruta.jpgDraga žena, sestra v Kristusu, vabim te na srečanje,  ki bo v četrtek, 16. januarja, od 18 h do 20 h, na Ježici v Ljubljani, v župnišču;  do sobe (učilnice) se pride skozi drugi vhod in po stopnicah v prvo nadstropje.
https://goo.gl/maps/iEgdE525UKT2

Okvirni program srečanja:
– meditativni plesi – 30 min
(Če lahko prineseš s seboj dolgo krilo, ti bo ples še v večje veselje. Nekaj dolgih kril bo tudi na voljo.)
– duhovni pogovor glede na gradivo ob svetopisemski ženi RUTI – 60 min
–  mini delavnica – naravna nega in lepotičenje – nekaj iz mojih izkušenj – 30 min

PROSIM, POTRDI MI Z SMSOM SVOJO UDELEŽBO NA SREČANJU, DA TE PRIČAKUJEMO.
Moja tel. številka: 041 955 219.

Prihodnja srečanja bodo vsak 3. četrtek v mesecu od 18 h do 20 h na Ježici.
Dobrodošla!

Gradivo dobiš s prijavo v skupino, piši na e-naslov voditeljice skupine:karmen.kristan@gmail.com

/Rut 1-4/

bible_booz_se_reveille_et_voit_ruth-19266 ChagallRutina zgodba je čisto preprosto ženska zgodba zapeljevanja in Bog jo s tem, ko ji nameni ne le svojo knjigo, temveč jo še omeni v rodovniku, daje za vzor vsem ženskam, da bi ji sledile.
V tisti kulturi, pa tudi danes, ni  popolnoma normalno za lepo mlado samsko žensko, da sredi noči, ko ni nikogar v bližini,  pristopi k samskemu moškemu (ki je preveč popil) in mu zleze pod odejo. Prav tako Visoka pesem ni le teološka metafora, ki se nanaša na Kristusa in njegovo nevesto. Preberimo samo vrstico, kot je »Tvoja postava je podobna palmi in tvoje prsi grozdom. Dejal sem: Zlezel bom na palmo, potrgal njen sad« (Vp 7,8-9, EKU) in ne bo težko poiskati konkretno ljubezensko situacijo.
Toda ne, Ruta in Boaz tisto noč nista imela spolni odnos, zgodilo se ni popolnoma nič neprimernega. Vendar to prav tako ni bila družabna večerja. Cerkev je resnično pohabila ženske, s tem ko jim pravi, da je njihova lepota nečimrna, ter da so najbolj ženstvene, ko »služijo drugim«. Ženska je v svoji najboljši moči, ko je ženska. Boaz potrebuje nekaj pomoči, da spravi stvari v tek, Ruta pa ima nekaj možnosti. Lahko ga nadleguje: Vse, kar počneš, je, da samo delaš, delaš, delaš. Zakaj se ne postaviš in si moški? Lahko bi tarnala: Boaz, prooosim, pohiti in se poroči z mano. Lahko ga kastrira: Mislila sem, da si resničen moški, domnevam, da sem se zmotila. Lahko pa uporabi vse svoje čare kot ženska ter doseže, da bo on uporabil vse, kar kot moški ima. Lahko ga vzburi, navdihne, mu da zagon … ga zapelje. Vprašajte svojega moškega, kaj ima raje.

…se nadaljuje…

 

Srečanje krščanske, duhovne skupine za ženske Fabiola “Marija mati in materinstvo”

Barnaba_da_modena,_madonna_col_bambino,_1370-75_ca.Marija je mati spremembe, pri rojstvu in smrti. Rojstvo in smrt sta največji spremembi v človekovem življenju. V rojstvu se Božja misel utelesi. V smrti se človek združi z Bogom in postane eno z Njim. Tako je Marija vključila v sebi vse arhetipske like, ki so prej veljali za boginje matere, zemlje, meseca in sonca. Stvarjenje že od nekdaj povezujemo z materjo. Največje dostojanstvo ženske kot matere je  v tem, da se v njej izrazi nekaj Božjega: materinska, tolažeča, skrbeča in ljubeča stran Boga.
Marija in vsaka ženska kot mati pooseblja tri temelje bivanja.
Je prostor; vsebuje, prejme in nosi.
Je življenje; rojeva, kar vključuje tudi izkustvo bolečine.
Je hrana; prehranjuje živo bitje pred in po rojstvu ter mu omogoča rast in razvoj

Draga žena in mati (biološka ali duhovna), vabim te na srečanje
ki bo v četrtek, 19. decembra, od 18 h do 20 h.
na Ježici v Ljubljani, v župnišču;  do sobe (učilnice) se pride skozi drugi vhod in po stopnicah v prvo nadstropje.
https://goo.gl/maps/iEgdE525UKT2

Okvirna vsebina srečanja: 
– meditativni plesi v krogu z adventno vsebino  – 30 min
(Če lahko prineseš s seboj dolgo krilo, ti bo ples še v večje veselje. Nekaj dolgih kril bo tudi na voljo.)
– duhovni pogovor o materinstvu – 60 min
– praznovanje s pesmijo – 30 min

Prinesi še kakšno malenkost za naše praznovanje.

Prihodnja srečanja bodo vsak 3. četrtek v mesecu od 18 h do 20 h na Ježici.
Dobrodošla!

Gradivo dobiš s prijavo v skupino, piši na e-naslov voditeljice skupine:

karmen.kristan@gmail.com