Le Ljubezen preobraža

Vzorec resnične preobrazbe je vedno tak:

 grehbrezpogojna Ljubezenpreobrazbakesanje.

samarijanka

 

Ljubljeni grešniki smo, povabljeni, da sprejmemo Božje usmiljenje. Ljubezen nas edina lahko spremeni in šele takrat, ko vidimo svoje grehe skozi ljubeče Božje oči, se jih lahko resnično kesamo. Bog nas gleda skozi to kar bomo postali, ne skozi to kar trenutno smo.

K temu nas spodbuja Jezusov zgled ob srečanju s Samarijanko (Jn 4), z grešnico (Jn 8) in z vsemi ostalimi grešniki. On sam je utelešenje usmiljenja.

Advertisements

Vse v večjo Božjo Slavo!

Vse kar imamo smo prejeli od Boga, še posebej to, da delamo dobro. Zaradi tega smo lahko ob svojih uspehih najprej hvaležni Bogu. Prav tako so naša dobra dela odgovor Njemu, ki nas prvi ljubi in obsipa z vsem kar potrebujemo. Torej, ko nas ljudje hvalijo zaradi naših dobrih del ali ljubečega odnosa, ne pripišemo to sebi, ampak pokažemo na Boga. Slavimo Njega, ki je Ljubezen sama in nas vanjo vabi. Konkreten primer: Delam nekaj kot prostovoljka in če delam to v zahvalo ker Bog skrbi zame in lahko zato tudi jaz ponudim svoje roke, da po njih skrbi še za druge, bom zadovoljna tudi, če ne bom deležna pohvale, priznanja ipd. Ne potrebujem več priznanja drugih, da bi se počutila vredno in ljubljeno. Lahko delam brez odvisnosti od tega in s tem bolj v Ljubezni.

22045617_1983488285203041_1283511956599967641_n

 

 

Duhovni odmik: Padati navzgor – postajam starešina in starešinka

Za več življenja, globine in modrosti v letih, ki prihajajo.

Jn 15,9 - p. dr. Viljem Lovše SJ

Nazarje, 26. do 28. januar 2018
PRIJAVA

Noben moder človek ni nikdar želel, da bi bil mlajši (indijanski rek).

V človeškem življenju sta vsaj dve večji nalogi: prva je zgraditi močno identiteto ali “vrč” – posodo. Druga naloga pa je najti vsebino, ki ji je vrč namenjen. Prvo nalogo samoumevno vzamemo za edini cilj življenja, kar pa še ne pomeni, da jo zato tudi zares dobro opravimo. Drugo nalogo, kakor pravijo, bolj srečamo-najdemo, kot pa da bi jo iskali. Zelo redki pridejo do te naloge z veliko vnaprejšnjega načrtovanja, namensko ali s strastjo.

Naša kultura upošteva le prvo polovico življenja. Ukvarjamo se z uspešnim preživetjem. Verjetno je bila skozi zgodovino velika večina kultur in posameznikov situirana znotraj prve polovice svojega razvoja, saj je bilo edino, za kar so imeli na razpolago dovolj časa. Vsi poskušamo opravljati nalogo, za katero se nam zdi, da nam jo življenje najprej ponuja v roke: ustvariti identiteto…

View original post 174 more words

Novoletno voščilo

V novem letu 2018 nam vsem želim, da bi z božjo pomočjo ozdraveli od spodaj naštetih bolezni in tako doprinesli k boljšim odnosom in boljšemu svetu. Hvala papežu Frančišku, da je po vzgledu Jezusa kot dober zdravnik prepoznal simptome teh bolezni, ki nas mučijo in razbijajo občestvo ter nas posledično spreminjajo v človeka, ki se je nekoč razumel kot del narave, k človeku, ki je postal izkoriščevalec: popredmetil je sebe, drugega in vso naravo, s tem pa se je predvsem najbolj oddaljil od Boga.

Karmen

 

1. Bolezen počutiti se nesmrtnega ali nepogrešljivega. Že en sam obisk na pokopališču lahko pomaga videti imena številnih ljudi, ki so morda mislili, da so nesmrtni, imuni in nepogrešljivi.
2. Bolezen pretirane delavnosti. Že Jezus je svoje učence pozval k počitku, saj opuščanje tega vodi v stres in nemir.
3. Bolezen umske in duhovne okamenelosti je bolezen tistih, ki so postali izurjeni stroji, ne pa Božji ljudje, ki ne znajo jokati ali se veseliti z drugimi.
4. Bolezen pretiranega načrtovanja poskuša usmerjati svobodo Svetega Duha.
5. Bolezen slabega koordiniranja nastane med člani, ki niso v občestvu, kot orkester, ki proizvaja hrušč, ker člani ne sodelujejo in ne živijo občestvenega in ekipnega duha.
6. Duhovna Alzhaimerjeva bolezen je prizadela tiste, ki so izgubili spomin na svoje srečanje z Gospodom in tiste, ki so odvisni od lastnih strasti, kapric ali obsedenosti.
7. Bolezen tekmovanja in prevzetnosti nas vodi v lažne ljudi, katerih zunanji videz in znamenja odlikovanj postanejo prvi cilj življenja.
8. Bolezen bivanjske shizofrenije prizadene tiste, ki opustijo pastoralno službo in se omejijo na birokratske dejavnosti in tako izgubijo stik z resničnostjo, s konkretnimi ljudmi. Tako ustvarijo svoj lasten vzporeden svet, kjer na stran postavijo vse, kar strogo učijo druge, sami pa živijo skrito in pogosto razuzdano življenje.
9. Bolezen govoric in opravljanja. 
10. Bolezen poveličevanja šefov, ki jo najdemo pri žrtvah karierizma in oportunizma, ki mislijo le na to, kar morajo doseči, ne pa na to, kar bi morali dati. Take ljudi poganja le lastna usodna sebičnost. Lahko pa prizadene tudi nadrejene, ko si hočejo zagotoviti zvestobo in psihološko odvisnost svojih podrejenih.
11. Bolezen brezbrižnosti do drugih ima različne obraze, tudi to, da na primer večji strokovnjak ne deli svojega znanja z manj izkušenimi ali da si vesel, ko drugi pade.
12. Bolezen pogrebnega obraza je prisotna predvsem pri tistih, ki druge obravnavajo trdo in arogantno. Apostol mora biti po papeževih besedah prijazna, vedra, navdušena in vesela oseba. »Kako dobro nam dene količina zdravega humorja.«
13. Bolezen kopičenja se pokaže predvsem pri ljudeh, ki skušajo zapolniti bivanjsko praznino s kopičenjem materialnih stvari.
14. Bolezen zaprtega kroga se pokaže, ko pripadnost skupinici postaja močnejša kot pripadnost Telesu oziroma Kristusu.
15. Bolezen posvetne koristi ali razkazovanja – gre za bolezen ljudi, ki poskušajo povečati svojo moč in v ta namen so sposobni obrekovati, črniti in diskreditirati druge, celo v medijih – vse z namenom, da bi se pokazali za bolj sposobne od drugih.

Božično voščilo

Božično voščilo_Veselimo se

Malo dete, mali Bogec-Božič, dviguje ročice in nas vabi v svoj objem.
Kot ranljivo detece nam kaže, kakšen je On, naš Bog: 
NEIZMERNO NEŽEN 
BREZPOGOJNO LJUBEČ 
VEDNO USMILJEN
Objeti Bogeca-Božiča pomeni reči svoj DA, se odpreti Njegovi Ljubezni, ki je v nas in mi v Njej,
da prežene vsak strah, nas napolni z mirom, da se razveseli naše srce.
Povabilo velja za vse! Veselimo se!

Karmen

SPLETNI MISIJON »NE BOJTE SE!«/LK 12,7/

logo misijona

1. teden – ČUJMO, KER NE VEMO, KDAJ PRIDE HIŠNI GOSPODAR

https://jn159.wordpress.com/2017/11/27/1-teden-cujmo-ker-ne-vemo-kdaj-pride-hisni-gospodar/

2. teden – IZRAVNAJMO STEZE ZA GOSPODA

https://jn159.wordpress.com/2017/12/04/2-teden-izravnajmo-steze-za-gospoda/

3. teden – SREDI MED VAMI STOJI, A VI GA NE POZNATE

https://jn159.wordpress.com/2017/12/11/3-teden-sredi-med-vami-stoji-a-vi-ga-ne-poznate/

4. teden – GLEJ, SPOČELA BOŠ IN RODILA SINA

https://jn159.wordpress.com/2017/12/18/4-teden-glej-spocela-bos-in-rodila-sina/

5. teden – BOŽIČ,  BESEDA JE MESO POSTALA IN SE NASELILA MED NAMI

https://jn159.wordpress.com/2017/12/25/5-teden-bozic-beseda-je-meso-postala-in-se-naselila-med-nami/

 

Pregled dneva kot Molitev zahvaljevanja ali Eksamen

prenos

Kaj je eksamen?

Ozaveščanje ljubeče navzočnosti in delovanja Boga v mojem življenju. Eksamen je način molitve, ki mi odpira oči, da lahko vidim, kako je Bog ljubeče navzoč in dejaven v mojem vsakdanjiku. Eksamen je življenjskega pomena za duhovno življenje, če hočem sredi vsakdana opravljati razločevanje ter biti sogovornik in sodelavec troedinega Boga. Njegov cilj je rast ljubečega, osebnega in zavzetega odnosa z Bogom ter v njem s seboj, drugimi in vsem stvarstvom, in ne v prvi vrsti sprememba zunanjega vedenja.

Kdaj opravljam eksamen?

Eksamen lahko opravim enkrat (pred spanjem) ali dvakrat dnevno (navadno o-poldne in zvečer). Zanj porabim okoli 15 minut.

Vodeni eksamen z glasbo in sliko na:

https://prezi.com/-j4bva6p1ke7/eksamen/?utm_campaign=share&utm_medium=copy

Duhovne vaje s postenjem

Post spodbuja notranje razpoloženje za poslušanje Kristusa in prehranjevanje z njegovo besedo odrešenja. S postom in molitvijo mu dovolimo, da pride potešit najglobljo lakoto, ki jo doživljamo v notranjosti: lakoto in žejo po Bogu. Cilj posta je torej jesti resnično jed, ki je izpolnjevanje Očetove volje.

Jesti in goltati pomeni grabiti in povečevati svoje imetje ter samozadostnost. Takšen način vedenja se kaže v celotnem bitju človeka. Na drugi strani pa ne jesti, ne požirati pomeni ne grabiti, se odpovedati. Tudi ta izbira zajame celotnega človeka in potrdi polnost tega, kar sem, ne tega, kar imam. S postom človek zmanjša svojo življenjsko moč in s tem izraža vero v Božjo pomoč, s tem rasteta njegova vera in zaupanje v Gospoda. S postom se človek odpre v držo sprejemanja, postane lačen, lačen Boga. S postom sem solidaren, združim se s tistim, za katerega se postim, postajam usmiljen. Nikdar se ne postimo proti nekomu, vedno za nekoga. Starodavni preroki in mnogi svetniki so se postili, da bi prišli v tesnejši oseben stik z Bogom, s seboj, drugimi in stvarstvom.

Postenje traja 10 dni ob vodi, sadnih in zelenjavnih sokovih ter čajih in juhah.  Post obnavlja, poživlja in čisti vsako izmed milijonskih celic, ki sestavljajo naše telo, zato ima veliko zdravilnih učinkov.

Voditelja: p. Viljem Lovše DJ in ga. Karmen Kristan

VIDEO-AUDIO PREDSTAVITEV:

MNENJA UDELEŽENCEV:

Prišel sem kot veliko namrščeno »prase«, odhajam kot nasmejan pujsek. Proces je bil podoben temu kot da bi vsi v šoli pisali najboljše. Ni poražencev. Zahvala za to razkošje gre Bogu. Božja ljubezen je vodila Vilija in Karmen, pa tudi vse nas. Prvič sem bil v skupini, kjer mi ni šel nihče na jetra. Na hrano sem pomislil le toliko kot je potrebno, tako kot včasih na kmetih. Ko pridem domov bom spet, kot v študentskih letih, z užitkom ugriznil v repo.

Več mnenj udeležencev 

Termini:

post1_2018_md

Prva zapoved, ki jo je Bog dal človeku je post. Če je Adam  prekršil Gospodovo prepoved, naj ne uživa sadu z drevesa spoznanja dobrega in hudega, se vernik s postom ponižno ukloni Bogu v zaupanju v njegovo dobroto in usmiljenje.

Glavna vrednost posta je duhovna, z resničnim postom  se trudimo živeti Božjo voljo za naše življenje. Post ozdravi mnoge bolezni in obriše slabe vplive telesa, odžene demone in zapodi slabe misli. Post dela čudeže.  Ljudje se spravijo in se začnejo sprejemati z ljubeznijo, s katero so obdarovani. Post je tudi odlično sredstvo  za nove začetke, da spet začutimo prvotno ljubezen in odločno stopimo na pot spreobrnjenja.

Postenje traja 10 dni ob vodi, čaju, juhah in sadnih ter zelenjavnih sokovih. Pred postom udeleženci prejmejo navodila za predhodno postopno razstrupljanje. Post obnavlja, poživlja in čisti vsako izmed milijonskih celic, ki sestavljajo naše telo. Postenje ni stradanje ampak kraljevska pot do notranje čistosti.

Nazarje
PRIJAVA


post2_2018_md

Glavna vrednost posta je duhovna, z resničnim postom  se trudimo živeti Božjo voljo za naše življenje. Post ozdravi mnoge bolezni in obriše slabe vplive telesa, odžene demone in zapodi slabe misli. Post dela čudeže.  Ljudje se spravijo in se začnejo sprejemati z ljubeznijo, s katero so obdarovani. Post je tudi odlično sredstvo  za nove začetke, da spet začutimo prvotno ljubezen in odločno stopimo na pot spreobrnjenja.

Postenje traja 10 dni ob vodi, čaju, juhah in sadnih ter zelenjavnih sokovih. Pred postom udeleženci prejmejo navodila za predhodno postopno razstrupljanje. Post obnavlja, poživlja in čisti vsako izmed milijonskih celic, ki sestavljajo naše telo. Postenje ni stradanje ampak kraljevska pot do notranje čistosti.

Krk
PRIJAVA


post3_2018_md
Kristus  je zmagovalec s postom. Tudi kristjani lahko ob postu z Njim premagamo svoje notranje sovražnike. Post nam omogoča moliti tudi s telesom, je klic telesa k Bogu. Post okrepi molitev. Še posebej prošnjo. Kadar hočemo moliti za poseben namen, za potrebe nekoga, je še posebej pomembno in priporočljivo vključiti post. Tedaj molitev ni le razumska, ne ostane le pri nekaj mislih ali besedah, ampak vključuje celotno življenje. Post simbolizira podaritev samega sebe Bogu, izpraznitev samega sebe in izročitev. S postenjem vernik prizna, da se ne more braniti le s svojimi močmi in da je popolnoma odvisen od Boga: to je izkušnja duhovnega uboštva.

Krk
PRIJAVA

Galerija slik:

 

MARIJA MAGDALENA

26046980051_a0a749ef59_b

Od Gregorja Velikega (umrl 604) dalje je zahodna Cerkev v svojem izročilu, liturgiji,
legendah, umetnosti in ljudski pobožnosti Marijo Magdaleno enačila z Marijo iz Betanije,
Lazarjevo in Martino sestro ter z brezimno »veliko grešnico« (Lk 7,37). Čeprav so novejši
razlagalci Svetega pisma Nove zaveze sprejeli razlago latinskih cerkvenih očetov in pisateljev vzhodne Cerkve, ki razlikujejo tri različne osebe, traja to enačenje marsikje še vedno. Vendar moramo podobo Marije Magdalene ločiti od podob dveh drugih žena: od brezimne grešnice v farizejevi hiši in Marije iz Betanije. Žena, ki se je kakor toliko drugih žena v njenem času in njeni deželi imenovala ponosno Marija, je bila iz Magdale, kakor izvemo iz njenega priimka »Magdalena«.
V evangelijih je Marija Magdalena pogosto omenjena, skoraj vedno v povezavi z drugimi
ženami, katerih imena pa se menjajo. Vse spadajo v krog učencev. Pri teh omembah je Marija Magdalena pri sinoptikih imenovana na prvem mestu (Lk 8, 2 sl.; Mr 15, 40 sl; 15, 47; Mt 27,56; 27, 61; 28, 1; Lk 24,10). Samo Marija, Jezusova mati, preseže številčnost omembe svojega imena. Poleg učencev Petra, Jakoba, Janeza in Juda Iškariota, je torej Marija Magdalena najpogosteje omenjena oseba izmed Jezusovih spremljevalcev.
Marija je hebrejska oblika imena Mirjam. V Svetem pismu je prisotnih več žena s tem
imenom, kar dokazuje priljubljenost tega imena v času in prostoru. Marija Magdalena je
morda ena izmed redkih, kateri svetopisemski pisatelji lastnemu imenu dodajo še ime kraja, od koder izhaja. V Jezusovem času je bilo mestece Magdala, od koder torej naj bi bila Marija Magdalena doma, cvetoč majhen kraj, katerega prebivalci so se preživljali z ribolovom. Oddaljen je bil od Kafarnauma okoli 8 km in prib. 30 km od Nazareta. Marija je torej izhajala iz Galileje, tako kot Jezus in njen materni jezik je bil zato aramejščina. Da Marijo evangelisti imenujejo po domačem kraju, kaže na njeno življenjsko okolje. Načeloma so se žene takratnega časa imenovale po moškem sorodniku – očetu, možu, sinu. Na primer »Marija, Jezusova mati, Marija Klopajeva« (Jn 19,25). Marija Magdalena pa ne. Tako lahko iz imena »Marija iz Magdale« sklepamo, da ni bila poročena. Kljub temu pa se zdi, da je bila gospodarsko samostojna, mogoče celo premožna. Iz Svetega pisma nam ni znano, ali je Jezus, ki se je najraje zadrževal na severnem bregu jezera v priljubljenem Kafarnaumu, kdaj prišel v Marijino rojstno mesto.
Iz Lukovega evangelija (Lk 8, 1-3) lahko razberemo nekaj značilnosti Marije Magdalene:
priključila se je skupini, ki je sledila Jezusu, podobno, kot tudi nekaj drugih žena. Samo iz
kratke omembe v Lukovem evangeliju (Lk 8,2) in dopolnila k Markovem evangeliju (Mr
16,9) zvemo, da je Jezus izgnal iz nje sedem hudih duhov. Tekst nam osvetljuje tudi, da je
bila izkušnja ozdravitve razlog, da je Marija svoje življenje radikalno spremenila. Kratka
omemba hoče povedati, da je bila Marija popolnoma »obsedena«, povsem v oblasti demonov, v oblasti zlega in temnega. Nobena zgodba o izgonu hudih duhov, nobeno poročilo o čudežu v evangeliju ne poroča o srečanju Jezusa z Marijo Magdaleno, ki je strašno trpela zaradi obsedenosti. Kako si lahko še razlagamo besede: »iz katere je izgnal sedem demonov«? V takratnem času so nerazložljivo trpljenje, kot npr. psihične bolezni in epilepsija mnogi označevali kot »obsedenost od hudih duhov«. Za tem tiči tudi razumevanje, da se je človek po tej stiski odtujil sam od sebe in od ljudi, da je bil prepuščen neznanim močem teme, ki so ga imele popolnoma v oblasti, zvezanega. Število sedem demonov poudarja, da sta Marijo trpljenje in tema popolnoma obsedla. Kakorkoli, biti ozdravljena te obsedenosti, je za Marijo pomenilo rešitev in osvoboditev. Ponovno je lahko našla pot do sebe. Po Jezusovem delovanju je izkusila, da Bog želi rešitev ljudi, torej hoče tudi njeno rešitev. In, kot že rečeno, to dejstvo je temeljito spremenilo njeno življenje.
Marija Magdalena je sodila torej k skupini žena, ki so skupaj z drugimi učenci spremljale
Jezusa. Spadala je k »služečim ženam« v Gospodovem spremstvu. Za njim so hodile od
mesta do mesta in od vasi do vasi (Lk 8,1). Biti na poti z Jezusom in skupaj oznanjevati
sporočilo Božjega kraljestva – to ni samo nov življenjski cilj dvanajsterih, kot se je imenoval ožji Jezusov krog (prvotna Cerkev jih imenuje tudi apostoli), temveč tudi skupine žena. Kot smo že omenili v uvodu, se zdi, da je imela Marija Magdalena med Jezusovimi spremljevalkami vodilno vlogo, saj je večinoma imenovana na prvem mestu. Kot druge žene, je tudi ona stregla oz. pomagala Jezusovi skupnosti in darovala iz svojega premoženja. (Lk8,3).

MARIJA MAGDALENA, OČIVIDKA JEZUSOVE SMRTI

4e6bea7374170da8f908cc803655c168--jesus-crucifixion-jesus-christ

Jezusovi učenci so bili polni bližnjega pričakovanja, prihoda in dopolnitve Božjega kraljestva. Vsako uro ali vsak dan so pričakovali nastop dokončne rešitve, odrešenja, ki so ga še vedno razumeli kot zemeljsko, politično. Vsi njihovi napori so se navezovali na to (Mr 10, 35-40.41-45; Mt 20, 20-23; Lk 22, 24). Niso razumeli radikalnosti položaja. Ko je Jezus na Oljski gori molil v smrtni stiski, so oni od utrujenosti zaspali. Zajetje in Jezusovo križanje jim je pomenilo absolutno katastrofo. Možje so se panično razbežali na vse strani, razen dveh izjem:
Peter, ki je sledil začetnemu procesu, pa pozneje, ko je postalo zanj nevarno, Jezusa zatajil, in potem še učenec, ki ga je Jezus ljubil, verjetno Janez. Njega omenja Janezov evangelij pod križem s prav temi besedami: »… in zraven stoječega učenca, ki ga je Jezus ljubil« (Jn 19,26).
Vsi štirje evangelisti pa poročajo tudi o skupini žena, ki so bile očividke Jezusove smrti na
križu (Mr 15, 40 – 41; Mt 27, 55-56; Lk 23, 49; Jn 19,25). Med njimi je Marija Magdalena
omenjena redno in pri Mateju, Marku in Luku celo na prvem mestu. Samo Janez, ki navaja tudi moško pričo, jo postavlja na zadnje mesto. Pri vsem tem je nenavadno tudi to, da so žene sploh imenovane kot priče. Tako so se evangelisti oddaljili od tradicionalnega vrednotenje žene.
Marija Magdalena je tudi opazovala, kam so Jezusa položili (Mr15, 47). Predvidevamo, da je bila med ženami, ki so spremljale Jezusovo telo do groba (Lk 23,55 – je ne imenuje izrecno po imenu). Ob umrlem bedi pri grobu (Mt 27,61). Vse to je bilo zelo pogumno dejanje. Jezus je bil vendarle obsojenec. Tisti, ki mu je izkazoval zvestobo, je tvegal, da bodo križali tudi njega. Ob križu in ob grobu so ponavadi stražili zato, da ne bi nihče poskrbel za mrtve in za njimi žaloval. Po pričevanju zgodovinarja Jožefa Flavija, se v tistem času niti žene niso izognile taki kazni. Torej je bilo Marijino vztrajanje ob križu eno samo velikansko tveganje in kaže na veliko zvestobo tako nje, kot tudi drugih žena.
Marija Magdalena je bila torej žena, ki je Jezusa spremljala od Galileje do Jeruzalema, od
zacetka do konca. Sodi torej neizpodbitno med tiste, ki so hodili za Jezusom.

MARIJA MAGDALENA, PRVA GLASNICA VSTAJENJA PRI SINOPTIKIH

prenos

 

Kot prva priča Jezusovega vstajenja pri Pavlu v 1 Kor 15, 3-8 Marija Magdalena ni omenjena. Vendar Pavel govori o Jezusovem prikazovanju, ne pa o samem vstajenju. O vstajenju samem nimamo zapisanih prič. Vsi štirje evangelisti pa imenujejo Marijo Magdaleno kot njo, ki je prva zvedela za vstajenjsko sporočilo, in ga je posredovala naprej apostolom in učencem. Po judovskem pravu je za uspešno pričanje potrebno imeti najmanj dve priči. Sinoptiki tako poročajo, da so šle z njo h grobu tudi druge žene (Mr 16, 1-8.9-11; Mt 28, 1-8; lk 24, 1-11). Kljub temu pa apostoli vstajenjsko sporočilo najprej sprejmejo kot blebetanje in jim ne verjamejo, kot pravi Luka. »Toda tem so se te besede zdele blebetanje in jim niso verjeli« (Lk 24, 11). Razočaranje in obup sta bila pregloboka. Pri Janezu pa je Marija tista, ki je bila takrat prva v vrtu (»Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba« (Jn 20,1)) in verjetno edina priča vstajenja ter bila potem kot poseben sel poslana k učencem. ( Jezus ji je rekel: »Ne oklepaj se me!Kajti nisem še šel gor k Očetu; pojdi pa k mojim bratom in jim povej: ›Odhajam gor k svojemu Očetu in
vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‹« Marija Magdalena je šla in učencem
sporočila: »Gospoda sem videla,« in to, kar ji je povedal.« (Jn 20, 17-18)
Evangelisti nam tako posredujejo sliko Marije Magdalene kot ženo, ki je na svojem telesu
izkusila, kaj pomeni »biti ozdravljen« in je na temelju te izkušnje ljubila Jezusa in mu sledila. Dala je zanj vse svoje moči in vse svoje premoženje, mu ostala zvesta v njegovi katastrofi in postala prva in najpomembnejša velikonočna poslanka.

MARIJA MAGDALENA V APOKRIFNIH BESEDILIH

V Marijinem evangeliju je Marija Magdalena imenovana kot močna žena, ki predstavlja
gnostično Cerkev. Njej je bilo zaupano Jezusovo oznanilo in ona ga je potem oznanila in
razlagala učencem. Pri Jezusu je imela kot apostol veliko prednost, predvsem glede na Petra, ki je v njej videl konkurenco in bil zato do nje odklonilen. Peter tu predstavlja katoliško Cerkev.

V pismih »Pistis Sophia« ima Marija Magdalena vodilno vlogo v krogu učencev in je zato
govornica. Je posredovalka med Jezusom in učenci, ker ima boljšo sposobnost dojemanja.
Osvobodila se je verig sveta in tako postala del pleroma, popolne luči duha. Zelo je zaupna z Jezusom, ves čas ga nagovarja s Kyrie – Gospod.

SPREMINJANJE PODOBE MARIJE MAGDALENE V ZGODNJI CERKVI IN SREDNJEM VEKU

st-mary-magdalene (1)

Veliko ženskih podob Nove zaveze je bilo predvsem s strani zahodnih Cerkvenih očetov
preoblikovanih v neko novo Magdalenino podobo.
Kot prvo je bila neimenovana grešnica (Lk 7, 36-70), ki je v hiši farizeja Simona Jezusu s
solzami močila noge in  brisala z lasmi ter jih mazilila z dragocenim oljem, enačena s tri
stavke pozneje imenovano Marijo Magdaleno (Lk 8,2). Kmalu so videli v tej grešnici po
celem mestu znano prostitutko. Sedem demonov, ki je šlo iz nje, je bilo tako znamenje
razuzdane spolnosti. Podobno se ponovi pri osebi Marije, Lazarjeve in Martine sestre iz
Betanije (Jn 12, 1-11). Legenda pravi, da je Marija iz Betanije, kot Marija Magdalena, skupaj s svojo sestro Marto in s svojim duhovnim učiteljem Maximinom bežala pred preganjanji v Palestini čez morje v južno Francijo in tam živela kot puščavnica v jami. Kot četrta žena, ki jo identificirajo z Marijo Magdaleno, pa je Marija Egiptovska. Ta je zgodovinska osebnost, ki jo omenja že Didahe kot prostituko, ki je po spreobrnjenju živela 40 let kot spokornica v puščavi, ogrnjena samo s svojimi lasmi in hranili so jo angeli. Papež Gregor I. je kot prvi v svoji pridigi o Mariji Magdaleni v letu 591 to grešnico enačil z Marijo Magdaleno. Tako je iz svetopisemske učenke Marija Magdalena postala skesana grešnica, s katero so se lahko mnogi ljudje identificirali in je tako čaščena kot njihova zavetnica. Šele v poznejšem času je katoliška Cerkev povezave različnih podob Marije Magdalene uradno razložila kot zmotne in napačne. Zanimivo je, da pa je ortodoksna tradicija vedno zelo jasno ločevala med vsemi temi Marijami.
Svetopisemskih osnov za enačenje Marije Magdalene z Lukovo grešnico, z Marijo Martino sestro ali z ženo, ki Jezusu pred trpljenjem mazilila noge, je premalo.

MARIJA MAGDALENA, VELIKONOČNA POSLANKA PO POROČANJU EVANGELISTA JANEZA

9448329237867debc3083b701c7e1b4b--noli-me-tangere-maria-magdalena

Do sedaj smo videli Marijo Magdaleno skupaj z drugimi ženami, ki so spremljale Jezusa,
sicer vedno kot prvo imenovano, pa vendar z drugimi povezano v solidarnosti. V vstajenjskem poročilu evangelista Janeza pa je opisan dogodek, ki daje vsemu poseben
pomen: (Jn 20, 1-3.11-18). Kaj je tu tisto, kar lahko tako nagovarja? Janez poroča najprej o
neizmerni žalosti. Marija je jokala za Jezusom. 4x Janez navaja jokanje. Tako navadno joče človek ob izgubi ljubljenega človeka. Vsakemu od nas je to znano. Marija je jokala, ker je izgubila »središče svojega življenja«. Videla je Jezusa umirati, sama v sebi pa ga ni mogla pustiti umreti. Oklepala se je preteklega življenja in zato iskala ob grobu Jezusovo bližino. Še je bila tema (Jn 20,1), tudi v njej. Marija se je prepustila brezupni žalosti, vsej bolečini. Jasno je, da se je med Marijo Magdaleno in Jezusom spletel poseben človeški odnos. Ona je o njem rekla: »Mojega Gospoda (20,2. in 13: Kyrios, hebr: Adonai), so vzeli.« Janez na tem mestu uporabi za vstalega Gospoda oznako prve Cerkve, kot da bi Marija že razumela (Kyrios še 6x v kap.20). Toda to vara. Polna nemira je vprašala njega, ki ga je videla, kje je Jezusovo truplo. Obračala se je sem in tja in ni mogla prav razumeti situacije. Ko je Jezus zaklical njeno ime »Marija« in ga je ona zaslišala, se je ponovno obrnila in takrat je že razumela. Njen odgovor »Rabuni« je spremenil žalost v srečo.(Jn 20,16). Po Jezusovi besedi »ne oklepaj se me« (Jn 20, 17) je razumela, da ga mora tudi notranje izpustiti. Teologinja Maria Kassel komentira: »Spremenjenje zemeljskega Jezusa v vstajenjskega je hkrati spremenjenje Marijinega odnosa do Jezusa. Jezus je postal zanjo notranji, dušni sopotnik in s tem stvarjenjska moč, ki spreminja svet. To se je pokazalo tudi v tem, da je uresničila naročilo notranjega sopotnika in ga je oznanila drugim učencem«. Po tem, ko je preživela svojo žalost in mrtvega izkusila kot Božje živega, lahko začne na novo in lahko tudi druge pritegne v nov začetek, v vstajenje!
Marija Magdalena je prikazana torej kot res ljubeča žena, ki ne odloži Jezusovega trupla v grob, temveč da svoji žalosti prostor in preko tega postane odprta za nov začetek v svojem življenju. Da, žena je bila tista, ki je šla in naznanila Učencem veselo novico: »Videla sem Gospoda!« (Jn 20,18)

Marijo Magdaleno, ki jo je Gospod rešil sužnosti zla, ki je šla za njim, mu stregla in mu služila, ki mu je ostala zvesta tudi po smrti na križu, nam evangelist prikaže kot ženo, ki
jo je od smrti vstali Gospod poklical, da sporočilo o njegovem vstajenju naznani učencem. V vseh stoletjih zgodovine srečujemo žene, ki učencem naznanjajo Jezusovo sporočilo. In tudi v današnjih dneh je na svetu nešteto žena, ki so pripravljene služiti Jezusu in njegovemu vstajenjskemu oznanilu. Grki so jo že od nekdaj častili kot »nosilko mire in enakovredno apostolom«. Upodabljajo jo s posodico z mazilnim oljem, pod križem, kot spokornico z razpuščenimi lasmi, s knjigo, s Križanim, z bičem in mrtvaško glavo.

the-repentant-st-mary-magdalene-1617-21

s. Cirila Hostnik

KATEHETSKO-PASTORALNA ŠOLA
BIBLICNA SPECIALIZACIJA LJUBLJANA 2009/2010
Maksimilijan Matjaž, SVETOPISEMSKE OSEBNOSTI NOVE ZAVEZE

LITERATURA:
DOLENC. Bogdan.. Sv. Marija Magdalena, I. st., spokornica.. v: SMOLIK, Marjan. Leto
svetnikov 3: 2. prenovljena in razširjena izdaja. Celje: Mohorjeva družba. 1999 – <2000>.
st.194.
http://cms.sanktmichael.net/uploads/Vortraege_Berichte/Referat%20Maria%20Magdalena.pd
f (19. 04. 2010)
http://www.heiligenlexikon.de/…/Maria_Magdalena.html (19. 04. 2010)
http://www.bautz.de/bbkl/m/maria_mag.shtml (19. 04. 2010)
http://www.heiligenlexikon.de/CatholicEncyclopedia/Maria_Magdalena.html (19. 04. 2010)