KDO JE ZAME JEZUS?

27_havier

Smejoči Kristus, Havier

On je Ljubezen premalo ljubljena. Ves se daje pa tako malo prejme od nas. Ljudje se izgubljamo v nesmislu pehanja za minljivim. Stopila sem iz množice in hočem hoditi za Njim.

On je moje upanje ker je vedno ob meni, ljubeč prijatelj, ki me pozna do zadnjega dobca moje biti. Včasih se malo odmakne v prid moje gorečnosti, da mi vzbudi hrepenenje, da kličem iz globine svoje duše, ga iščem v tišini svojega srca, v svetosti cerkve, v lepoti narave, v očeh prijatelja, v brezpogojni ljubezni otroka.

On je moja tolažba, dobro ve, kaj sem pretrpela in razume vsako mojo solzo. Ponuja mi svojo ramo, da se odpočijem in pogumno vzamem svoj križ vsakdanjih bremen. Vabi me, naj pridem k Njemu, če sem utrujena, obtežena in mi bo dal počitek. Kakšna milost je to, da imam možnost vsak dan iti k Sveti maši, kjer ga najdem v Besedi in v kruhu. To srečanje čutim kot topel prijateljski objem, ki me prevzame in vlije vame novo upanje, novo moč. Tako začenjam vsak novi dan, to je moja popotnica, da ga zmorem prehoditi v veri. Odložim vse kar me teži, darujem mu vse svoje skrbi. Posluša me v mojih prošnjah za vsakega otroka posebej, za drage mi prijatelje, za ta naš ubogi, trpeči svet. In vem, da me bo uslišal, ko bo pravi trenutek in na način, ki bo zame najboljši. Daje mi kar najbolj potrebujem ker me pozna in vidi moje življenje kot na dlani od spočetja do smrti. Čutim svojo grešnost, kako nemočna sem brez Njega, zato ga prosim: »Jezus, Božji sin, usmili se mene grešnice!« Prepoznavam Njegovo dobro v trpljenju, ki prečiščuje, preoblikuje, vodi bližje k Njegovemu križu, bližje k Njegovi ljubezni. Vsaka stiska me zato nagiba k temu, da še bolj iščem Boga in se ga oklepam. On me nikoli ne razočara, vedno me v Duhu poživi, v Njem je moja moč, v Njem vse zmorem kadar ga prosim, naj se zgodi Božja volja. Kako veliko lahko storim v tej predanosti in kako malo v svojih hotenjih!

Ne morem brez Njega, je kot zrak, ki ga diham. Zaupam mu, želim da vodi moje življenje, le v izročitvi Njemu najdem notranji mir in popolno veselje. V Svetem pismu mi govori, da ga najdem, v ubogem, v jetniku, v bolniku in naj delam za druge vse dobro. Vera brez del je mrtva. Njegova ljubezen je tako močna, da jo ne morem obdržati samo zase, ampak se mora iz mene razliti, mora obroditi sadove. Poleg moje poklicanosti v družini, moram narediti še kaj za druge ter za to kar je vredno. Moram pričevati Zanj, da ga bodo spoznali vsi, ki še iščejo Resnico, Pot, Življenje. Le tako sem lahko vzgled svojim otrokom in vsaj malo spreminjam svet na boljše. Vedno zaradi Njega, ker On je ljubezen mojega življenja, brezpogojna ljubezen, ki ljubi prva. Človek razočara; otroci ranijo moje srce, prijatelji niso vedno zvesti…On pa ostaja vedno z menoj, poln ljubezni.

Vsi smo poklicani k svetosti, to je smisel našega kratkega življenja. Čas je dragocen, izbirati moram  prave stvari, ki prinašajo mir in dobro ter zavreči vse kar prinaša nemir in me vodi stran od Njega. Rodimo se in že smo že na poti k smrti, ne vemo ne ure ne dneva. Ob tem se vedno spomnim besed »delaj kot bi večno živel in moli kot, da boš jutri umrl.« Delo naj bo vredno večnosti, prežeto z ljubeznijo in molitev  tako goreča, da bo vedno premagala strah pred smrtjo v veselem pričakovanju rojstva za večnost z Njim, Edinim, ki ga besede ne zmorejo izpovedati. To moje pisanje je zato samo bežen človeški dotik veličine Njega, mojega Boga.

Karmen Kristan (zapisano leta 2009)

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s