CAMINO / Objeti svetega Jakoba

This slideshow requires JavaScript.

Ko stojim pred katedralo svetega Jakoba in s tem tudi zaključujem to svoje romanje, mi še ni jasno, kakšni bodo sadovi. Enostavno se samo veselim, da sem zmogla in da mi je bilo dano. Hvaležna sem svoji darovalki, kateri ne morem povrniti drugače, kot da jo nosim v svojem srcu v čudenju nad njeno darežljivostjo.

Dan je deževen in mrk, v čistem nasprotju z mojim, veselim razpoloženjem. Slabo vreme zamaže tudi vse arhitekturne lepote mesta, dež počrni pročelja in oblaki preprečujejo sončni svetlobi, da bi obsijala in poudarila lepoto teh oblik človeške ustvarjalnosti.

Morda tudi zaradi tega,  je bil zame objem kipa svetega Jakoba na oltarju res nekaj posebnega. Ko sem čakala v vrsti in se po stopnicah pomikala navzgor za oltar do kipa, sem premišljevala o tem, da kaj malo vem o njem. Njegovo pismo  sicer vedno rada prebiram in me močno nagovarja. Npr.

Vera in dela (Jak 2,14-18)

14 Kaj pomaga, moji bratje, če kdo pravi, da ima vero, nima pa del? Mar ga lahko vera reši? 15 Če sta brat ali sestra gola in jima manjka vsakdanje hrane, 16 pa jima kdo izmed vas reče: »Pojdita v miru! Pogrejta se in najejta!« a jima ne daste, kar potrebujeta za telo, kaj to pomaga? 17 Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva.
18 Vendar bo kdo rekel: »Ti imaš vero, jaz imam pa dela. Pokaži mi svojo vero brez del in jaz ti bom pokazal vero iz svojih del.

article-2706584-1ffaedf300000578-905_964x650In spet se sprašujem, kakšen pomen ima objemati kip? Nikoli nisem osvojila teh zunanjih pobožnosti res s srcem, moj razum se temu preveč upira.  Morda pa je to sredstvo, ki mi lahko pomaga spraviti molitev iz glave v srce. In s to držo od zadaj objamem kip svetega Jakoba in naslonim glavo na njegovo ramo. V tihi molitvi se obračam v priprošnji k sv. Jakobu in mu izročam vso svojo skrb glede moje stanovanjske situacije, saj sem sedaj kot nekakšna  romarica, ki hrepeni, da bi spet imela svoj dom. Na svoje veliko presenečenje, me  kar dvigne in objame me neizmerna nežnost. Počutim se popolnoma varna, mirna, potolažena. Kako lepo, kar ostala bi v tem blaženem počutju. Ne morem se odtrgati, naj traja. Spomnim se, da še veliko ljudi čaka, da pride na vrsto…in da sem verjetno krepko prekoračila primeren čas. Odidem naprej in na moje veselje objem še kar traja in traja in traja…

In ko se s kom že tako lepo objemaš, je dobro kaj več vedeti o njem:

Sveti Jakob

jakobJakob Veliki je bil eden od dvanajstih apostolov in brat apostola – evangelista Janeza. Njuna starša sta bila Zebedej in Saloma (Marijina sestra), zato je bil Jezusov sorodnik – bratranec.
Jakob in Janez sta se (skupaj z očetom) preživljala z ribolovom v Betsajdi na Genezareškem jezeru, v verskem pogledu pa sta bila učenca Janeza Krstnika. Potem ju je Jezus povabil, da se mu pridružita, in postala sta njegova apostola. Skupaj z Janezom in Petrom je ob Jezusu imel posebno mesto (spremenjenje na gori).

Sv. Jakob je več let preživel na ozemlju današnje Španije in Portugalske, kjer je oznanjal evangelij. Po Jezusovem vnebohodu in binkoštih, je bilo vsakemu apostolu dodeljena dežela, kjer bo oznanjal Jezusov nauk. Sv. Jakobu je bilo naročeno, naj gre oznanjat “na konec sveta” – Pirenejski polotok. (takrat še niso vedeli za Ameriko, itd.)

Pri oznanjanju na Pirenejskem otoku pa ni bil preveč uspešen, zato se leta 40 vrne v Judejo.
Jakob je bil prvi od apostolov, ki je umrl mučeniške smrti: leta 43 ali 44 ga je dal Herod Agripa v Jeruzalemu zapreti, bičati in obglaviti z mečem.jakob3

Po njegovi smrti sta dva njegova učenca truplo z ladjo prepeljala v Španijo do pristanišča Padron (okoli 40 km jugozahodno od Santiaga) in potem po kopnem do kraja, kjer zdaj leži Santiago de Compostela, kjer so ga pokopali. (Santiago = Sveti Jakob). Potem so za dolgo obdobje na njegov grob pozabili, po osvoboditvi izpod Mavrov pa tam zgradili cerkev in samostan, okoli pa je zraslo mesto.

V srednjem veku so ljudje iz cele Evrope začeli romati na apostolov grob in Santiago je bil poleg Rima in Svete dežele eden od treh glavnih romarskih ciljev. Ko zaradi križarskih vojn Sveta dežela ni bila več dostopna, je Santiago dobil še večjo veljavo. Potem so romanja za nekaj stoletij zamrla, v zadnjem času pa ljudje spet množično odhajajo na to romarsko pot.

To je  danes znana in pomembna romarska pot za romarje iz cele Evrope in od drugod…

Jakob Veliki goduje 25. julija in velja za zavetnika romarjev. Zato je upodobljen kot romar s Sv.pismom, plaščem, klobukom in popotno palico.

spominkiKaj sedaj nesem s seboj iz tega romanja, poleg romarske školjke, romarske bučke za vodo, podarjene svetinjice, štampiljk v romarski knjižici …nesem obilje hvaležnosti za vse darove, ki sem jih prejela,  za vse molitvene navdihe na tej premoljeni poti, za nove prijatelje, ki sem jih spoznala, za vso lepoto, ki mi je bila dana v čudenje, za dobrega vodiča Martina Leljaka, ki nam je tako goreče predajal svoje znanje v pisanem kolažu vsega, kar zaznamuje nek kraj in čas, za turistično agencijo Trud, ki je z dobro organizacijo romanja, omogočila še veliko bolj doživeto pot in še in še.

Predvsem pa je v meni zaživelo novo upanje in zaupanje. Če se mi  je tako nepričakovano izpolnila ena od velikih želja, se lahko izpolni tudi vse drugo po čemer hrepenim. “Bogu namreč ni nič nemogoče.” (Lk 1,37)

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s