Slabe novice povzročajo stres, ta pa smrt

Stres ali svetopisemsko strah je največji sovražnik našega zdravja, tako fizičnega kot psihičnega. Ni čudno, da nas Gospod tolikokrat opogumlja z besedami: “Ne bojte se!” Npr.:

Ne boj se, samó veruj!”Mr 5,36

“Ne boj se! Govôri in ne mólči!” Apd 18,9

“Nič se ne boj tega, kar ti je pretrpeti.” Raz 2,10

Naš način življenja nam prinaša mnogo nepotrebnih skrbi, frustracij in zahtev, ki nas spravljajo v stres. Stres je naraven odziv telesa na dogodke, ki nas ogrožajo in spravljajo v strah pred tem, kaj bo, če ne bomo zmogli, če se bomo osramotili, če bomo lahko zdržali napor ipd.

Namen stresnega odziva je, da nas ščiti pred nevarnostmi. V normalnih okoliščinah nam omogoča, da sme osredotočeni, motivirani in pozorni in da se hitro odzovemo na dražljaj (npr. da pritisnemo zavoro in se izognemo avtomobilski nesreči).

stress6

Po določenem času pa lahko pride do tega, da nam stres ne pomaga več, ampak postane resna grožnja našemu zdravju, počutju, produktivnosti, odnosu z drugimi ipd.

Stres slabi imunski sistem in zakisa organizem kar so idealne okoliščine za razvoj mnogih bolezni. Kronični stres namreč podre skoraj vse sisteme ravnotežja v telesu, s tem pa dvigne krvni tlak, oslabi imunski sistem, poveča tveganje za srčni napad in kap, dodatno poslabša neplodnost, pospeši staranje ipd. Pride lahko tudi do možganskih sprememb, ki vodijo v  depresijo.

Stres je v marsičem povezan z nastankom in razvojem raka. Številne raziskave so dokazale, da je bila velika večina bolnikov z rakom v obdobju, preden je zbolela, intenzivno izpostavljena stresom, ki se vlečejo iz tedna v teden, iz meseca v mesec, brez upanja, da bi v bližnji prihodnosti nehali trpeti.

Glavni stresorji:

stres1stres3

  • Velike življenjske spremembe: izguba ljubljene osebe (smrt ali zapustitev), ločitev, izguba dela, selitev, poroka, diploma…
  • Bombandiranje s slabimi novicami in prikazovanje življenja zgolj v njegovi temni plati in težavnosti. Gledanje televizije, brskanje po spletu in branje časopisov nas vedno bolj potiska v strah pred negotovo prihodnostjo. Ekološka kriza, reke beguncev, lakota, vojne, bolezni in naravne nesreče, izumiranje narodov, upad vere…in še in še,  kot da bi se nič dobrega ne dogajalo več.
  • Notranji dejavniki. Zelo važno je,  kakšnim mislim oz. notranjemu monologu se predajamo. Če se nenehno utapljamo v krivdah in analizah preteklosti, ki jo ne moremo več spremeniti, nas ta nemoč spravlja v stres ali pa če se pustimo zapeljati strahovom pred prihodnjimi dogajanji, kjer  nimamo nadzora. Nenehne skrbi, pesimizem, nerealne predstave (perfekcionizem) še ojačajo to samovsrkanje, ki nas odreže od dialoga z Bogom in od sedanjega trenutka v katerem naj bi v miru in dejavno živeli.

Kako premagujemo stres-strah glede na glavne stresorje -sovražnike?

  • Ob težkih življenjskih situacijah pa tudi ob vsakodnevnih pritiskih se zatečemo k bogastvu naše vere. Molitev, zakramenti, prebiranje božje besede, sveta maša in spoved, duhovne vaje, romanja ipd. so sredstva, ki nam pomagajo vstopiti v živ, oseben odnos z Bogom. Ko smo povezani z Njim pa vsako breme postane lahko ker ga On nosi.

          Vse zmorem v njem, ki mi daje moč. Flp 4,13

  • Prenehamo gledati televizijo ter prebirati slabe novice na spletu in  v časopisih ali pa to vsaj omejimo. Vsak večer zmolimo molitev _ eksamen , ki nam pomaga , da vidimo, da je kljub vsemu dobrega več in da Bog vodi našo zgodbo življenja.

          Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu.  Rim 8,28

  • Poskušamo čim več ostajati v sedanjem trenutku in v dialogu-molitvi z Bogom. Pri tem nam pomaga molitev, ki je lahko zgolj tiho zahvaljevanje za dano ali ponavljanje priljubljenega svetopisemskega citata, ali pa samo ozaveščeno dihanje, kjer nam vsak dih pomeni sprejemanje božje ljubezni, miru, moči, veselja…, izdih pa izročanje sebe in svojih strahov, nemirov, zamer, žalosti … v Njegove roke.

    O Bog, daj mi moč, da sprejmem tisto,

    česar ne morem spremeniti,

    daj mi pogum, da spremenim tisto,

    kar lahko spremenim

    in daj mi modrost, da razlikujem to dvoje!

stres5

Kot dodatno pa še pomaga, če: 
  • Redno telovadimo ali kolesarimo ali pešačimo…
  • Jemo zdravo, polnovredno hrano (predvsem avtohtono zeleno listnato zelenjavo in sadje)  in popijemo vsaj 2 litra tekočine na dan (voda, čaj, limonada ali doma pripravljeni sokovi brez sladkorja).
  • Se dobro naspimo (gremo spat pred polnočjo).
  • Si redno privoščimo tudi počitek (to je lahko tudi naš priljubljeni hobi).

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s