Omamljeni sužnji z oprano glavo in zaprtim srcem

slavery_4b599d_5013278Sama sem sicer med tistimi, ki bi lahko bili večkrat tiho pa bi “bolje” vozili skozi življenje, vendar z neko grenkobo v srcu. Kajti, ko ne izrečem besed, ki bi širile prostor resnici, pravici, ljubezni…če ne izpljunem grenkobo razočaranja, upora, krivičnosti…potem to ostane v meni kot grenka usedlina strahopetnosti in celo dvoličnosti. Strinjam se s tem, da se zlo ne dogaja zaradi peščice tistih, ki ga delajo, ampak zaradi množic nas vseh, ki to molče dopuščamo. Vedno bolj smo načrtno omamljeni, vodljivi sužnji, slepi, gluhi, hromi, gobavi, s trdim zaprtim srcem, ki ne vidi stiske drugih ljudi, ki so zlorabljeni, zasužnjeni na drug način in zato, da mi živimo v materialnem udobju. Če bi jih videli, bi se kaj spremenilo. In kaj nas spreminja v  robote?

  • Materializem, ki s pomočjo modne industrije hrani nenasitno potrošništvo pod sloganom “MORAM IMETI” nas poneumlja, saj  preusmerja misli na ukvarjanje s stvarmi ali za srečo in večnost nepomembno kramo.
  • Medijski imperij nam pere glavo, saj  centralizirano in enostransko plasira v svet predvsem laži, z namenom oblikovanja javnega mnenja, političnega prepričanja in popačenega pogleda na dogajanja v svetu. V filmu Kaos sveta trije novinarji, ki še kot eni od redkih poročajo s terena, to potrjujejo. Poleg tega nas mediji bombandirajo  s slabimi novicami in prikazovanjem življenja zgolj v njegovi temni plati in težavnosti. Gledanje televizije, brskanje po spletu in branje časopisov nas vedno bolj potiska v strah pred negotovo prihodnostjo. Ekološka kriza, reke beguncev, lakota, vojne, bolezni in naravne nesreče, izumiranje narodov, upad vere…in še in še,  kot da bi se nič dobrega ne dogajalo več. Ljudje, ki so v stresu, prestrašeni, bolani, zbegani, zmanipulirani…sužnji, so lahko vodljivi in predvsem tudi brez moči, da bi začenjali kakšne revolucije. To pa tudi je interes peščice vladajočih bogatašev.

suz5

  • Službe so marsikje  postale delovna taborišča, kjer “zaporniki” preživijo večino svojega dneva, pod nenehnim stresom, morda celo mobingom, v slabih delovnih pogojih in za nizko plačo. Ni čudno, da človek po končanem delovniku ne razmišlja o ničemer več, razen o zabavi, počitku…
  • Naša krščansko vero žal duši religija pravil (prava)  in “teološkega oznanjevanja” brez pristnega izkustva božje ljubezni in usmiljenja.  In to malo koga prepriča, ne daje prostor Bogu in  ne kaže na Očeta. Liberalna družba se temu smeji in ljudje zapuščajo cerkev, le malo pa jih vanjo vstopa. Vera, ki naj bi odpirala naša srca, osmislila naše življenje in nam v osebnem odnosu z Bogom  dala potrebnih moči za polno življenje, je tako potisnjena v stran, na njeno mesto pa so vstopila psihoterapevtska ponudba dragih uslug, novodobna hitra “razsvetljenja”, ves cirkus vedeževalcev in raznih samozvanih zdraviteljev ipd.

ws_People_Building_Heart_Nature_1920x1200.jpg

Mi pa smo ustvarjeni za medsebojno sodelovanje, dopolnjevanje, da začutimo, kako smo eno, vsi mi ljudje in še vse stvarstvo z nami. Dobri odnosi z vsemi, to je tisto kar nas najbolj osreči. Podarjati se, osmisli naše življenje. Ljubiti in biti ljubljen je naše poslanstvo. Žal se zdi, da delamo vse ravno obratno.

Dokumentarni film I AM dobro pokaže, kje smo zgrešili pravo pot.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s