Ustvarjena za srečo

Kako lahko umremo sebi? Govorimo o smrti, ne o samomoru. Ni nam rečeno, naj se ubijemo, ampak, naj sebi umremo. Povzročati si bolečino, povzročati si trpljenje bi bilo samopremagovanje. Učinkovalo bi prav nasprotno. Nikoli niste tako polni sebe kot takrat, ko občutite bolečino. Nikoli niste tako osredotočeni nase kot takrat, kadar ste potrti. Nikoli niste bolj pripravljeni pozabiti nase kot takrat, ko ste srečni. Sreča vas osvobodi samega sebe. Trpljenje, bolečina, beda in depresija pa povzroče, da ste priklenjeni sami nase. Poglejte, kako dobro se zavedate zoba, kadar vas boli. Kadar vas ne boli, se niti ne zavedate, da ga imate v ustih. Enako se ne zavedate glave, kadar nimate glavobola. Toda stvar je čisto drugačna, kadar imate močan glavobol. Zato je zelo napačno, zelo zgrešeno misliti, da si je za umiranje sebi potrebno povzročati bolečino, se odpovedovati, se trpinčiti, kot so to tradicionalno razumeli. Odreči se sebi, umreti sebi, izgubiti sebe pomeni razumeti svojo pravo naravo.  (Zavedanje, A. de Mello)

cute-angel-baby-wallpaper-2015Ustvarjena sem, da bi bila srečna. To je moje Resnica, saj takrat res bivam v sedanjem trenutku, ko se zahvaljujem za dano in preprosto samo sem. Opazujem lahko svet okoli mene in se čudim, kot otrok, brez označevanja vsega kar zaznavam.

Kaj mi krade mojo resnično identiteto srečne Božje hčere? Pomanjkanje vere in zaupanja. Oklepam se lažnih gotovosti, ki mi povzročajo trpljenje, ker jih ne zmorem doseči in zadržati. Ko ne sprejemam, ampak hočem sama imeti nadzor nad življenjem, me skrbi oropajo sreče.

Ne skrbite za življenje, kaj boste jedli, in ne za telo, kaj boste oblekli. Saj je življenje več kot jed in telo več kot obleka. Pomislite na vrane: ne sejejo in ne žanjejo. Nimajo ne shrambe ne žitnice in vendar jih Bog hrani. Koliko več kakor ptice ste vredni vi! Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za komolec? (Lk, 12, 22-25)

Moj ego, moja padla narava mi ne dovoli, da bi se prebudila in zavedala edinosti vsega. Povzroča mi trpljenje in izgubo povezanosti z vsem. Zapira me v moj mali svet, kjer zmanjka prostora za srečo. In ta moj neresnični jaz mora umreti, da se lahko rodi vesela deklica, ki ljubi življenje, ki ga je Oče ustvaril kot dobro.

Kako?

Tako, da se tega zavedam. Da se prebudim in oživim.

Advertisements

Ljudi in stvari ne vidiš takšne, kot so, ampak takšne, kot si ti.

vesel ali žalosten

Predstavljaj si, da se slabo počutiš in si slabe volje, ko se pelješ po zelo lepi pokrajini.Okolje je čudovito, ti pa nisi razpoložen, da bi videl karkoli. Čez nekaj dni greš skozi iste kraje in čudiš: »Kako, da zadnjič nisem opazil vse te lepote?« Vse postane čudovito, ko se ti spremeniš.

Ljudi in stvari ne vidiš takšne, kot so, ampak takšne, kot si ti. Zato dva človeka, ki gledata nekaj ali nekoga, reagirata različno. Spomni se stavka iz Svetega pisma, ki govori o tem, da tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu. Ko se končno prebudiš, nenadoma razumeš, da je vse, kar se ti zgodi, dobro.

Pomisli na ljudi, s katerimi živiš in bi jih rad spremenil. Morda so čemerni, brezobzirni, nezanesljivi, zahrbtni ali kakršnikoli že. Toda ko boš ti drugačen, bodo tudi oni drugačni. To je nezgrešljivo in čudežno zdravilo. Tistega dne, ko boš ti postal drugačen, bodo tudi oni postali drugačni. Pa tudi videl jih boš drugače. Nekdo, ki je bil videti grozen, bo sedaj videti prestrašen. Nekdo, ki je bil videti grob, se ti bo zdel prestrašen. Nenadoma nihče nima več moči, da bi te prizadel. Nihče nima več moči, da bi nate izvajal kakršenkoli pritisk.

Vsak od nas pogosto  vse povprek obtožuje druge, druge bremeni s krivdo, obtožuje življenje, družbo, sosede. Na ta način se ne moreš spremeniti, nikoli. Vztrajal boš v svoji mori, nikoli pa se ne boš prebudil.

Loti se tegale načrta. Tisočkrat, če je potrebno!
a) Prepoznaj negativna čustva v sebi;
b) razumi, da so v tebi, ne v svetu, niso torej zunanja resničnost;
c) ne glej nanje kot na bistveni del »jaza«; take stvari pridejo in gredo;
d) razumi, da se vse spremeni, ko se ti spremeniš.

(Osebno razmišljanje z delnim povzetkom iz knjige Zavedanje,  Anthony de Mello)

DUHOVNA VAJA:

story_baby_milestonesKo si žalosten ali slabe volje se distanciraj od svojih občutkov, opazuj sebe kot nekoga, ki se mu dogaja žalost, tako kot zemlji dež. Zahvali se za žalost. Lahko si žalosten, nič ni narobe s tem, samo sprejmi.  Zavedaj se, da ta žalostni človek nisi resnični ti, žalost ne določa tvoje resnične identitete.

Stoj zravnan in dvigni roke proti nebu ter usta obrni v smehljaj. V taki drži vztrajaj vsaj 5 minut in se v mislih zahvaljuj za vse dobro, ki si ga deležen. Predvsem za dar življenja, zato da si, da te Bog diha. Zavedaj se povezanosti z vsem kar biva, da je  Bog vse ustvaril kot dobro, tudi tebe.

POLIANA – navdihujoča zgodba o moči hvaležnosti

Hvaležnost je znamenje ponižnosti, saj me postavlja v držo čudenja nad božjimi deli v mojem  življenju. Prepoznavam jih in se zahvaljujem. Zavedam se, da mi je vse dano, da je vse dar. Ne jemljem si zaslug, ampak hvalim Boga.

Hvaležnost je tudi najmočnejše zdravilo proti depresiji. Spomni me na to, da je več stvari, ki se jih lahko veselim kot pa je tega kar me spravlja v potrtost. Pri tem mi lahko zelo pomaga molitev Eksamna. 

eksamen_1  eksamen_2              eksamen_3   eksamen_4

Hvaležnost omogoča, da lahko odpuščam z Božjo pomočjo. Ko sem hvaležna za vse kar sem v obilju prejela v svojem življenju, potem mi veselje nad tem odpira srce, me varuje zamer in stori, da deležim Božje usmiljenje, da zmorem odpustiti vsem, ki so me ranili oz. prizadeli. Hvaležnost me naredi širokosrčno, se pravi sprejmem lahko več Božje ljubezni, ki jo potem spet delim, podarjam. 

Vsem priporočam v branje to preprosto zgodbo z velikim sporočilom.

POLIANA

Knjižni biser o tem, kako lahko hvaležnost spremeni temo v svetlobo in obup v upanje. Deklica Poliana, ki se preseli k svoji mrki teti, prinese v hišo in okolico optimizem in veselje. Njena skrivnost je igra “Bodi hvaležen”, ki jo je naučil njen oče.

 

Delček iz knjige:

poliana“Kar potrebujejo moški in ženske, je vzpodbuda. Njihove naravne moči nasprotovanja je potrebno okrepiti, ne pa oslabiti … Namesto tega, da se vedno osredotočaš na človekove napake, poudari njegove vrline. Poskusi ga izvleči iz njegovega stalnega ponavljanja slabih navad. Pokaži mu njegov boljši jaz, njegov pravi jaz, ki si upa, naredi in zmaga! Vpliv prijetnega, uslužnega, pozitivnega značaja je nalezljiv in ima moč, da spremeni celotno mesto … Ljudje izžarevajo tisto, kar je v njihovih glavah in njihovih srcih. Če se bo človek počutil prijaznega in ustrežljivega, se bodo kmalu tako počutili tudi njegovi sosedje. Toda če bo ošteval, se mrščil in kritiziral – mu bodo njegovi sosednje vrnili namrščen pogled s še večjo močjo! Ko iščeš in pričakuješ slabo, boš to tudi dobil. Ko veš, da boš našel dobro – boš to tudi dobil … Povej svojemu sinu Tomažu, da veš, da bo z veseljem napolnil košaro za drva – potem pa ga začni opazovati, pripravljenega na nalogo in zainteresiranega!”

Odlomek iz knjige

“Zdravnik Čilton, mislim, da je zdravnik najlepši poklic, kar jih obstaja.”
Zdravnik se je presenečeno obrnil.
“Najlepši! Ko pa vsak da znova vidim toliko trpljenja, kamorkoli grem?” je izdavil.
Prikimala je.
“Vem, ampak pomagate jim – ali ne vidite tega? In seveda radi pomagate! In zaradi tega ste lahko najsrečnejši od vseh nas, ves čas.”
Zdravnikove oči so se nenadoma napolnile z vročimi solzami. Njegovo življenje je bilo namreč osamljeno. /…/ Ko je sedaj gledal Polianine sijoče oči, se mu je zdelo, kot da je nekdo nenadoma položil ljubečo roko na njegovo glavo kot blagoslov.

To kar je smrt za gosenico, je novo življenje metulja

oci1Največja tragedija tega sveta je pomanjkanje budnosti in zavedanja. To je vzrok strahu,  iz strahu pa se rojeva vsako zlo. Smrt ni nikakršna tragedija. Umiranje je čudovito; grozno je le za tiste, ki niso nikoli doumeli, kaj življenje je. Smrti se bojimo samo, če se bojimo življenja. Samo živi mrliči se bojijo smrti, resnično živi ljudje pa ne. Prebujanje je smrt našega verovanja v obstoj nepravičnosti in tragedije. To kar je smrt za gosenico, je novo življenje metulja. Smrt je vstajenje in le-to se dogaja prav sedaj, ne enkrat v prihodnosti. Če bi umrli preteklosti, prav vsakemu njenemu trenutku, bi bili popolnoma živi, kajti popolno živa oseba je tista, ki je polna smrti. Stalno umiramo stvarem, spuščamo navezanosti, da bi lahko živeli sedanji trenutek.

Mistiki, svetniki idr. se v vseh časih trudijo, da bi nas prebudili in s tem izničili lakoto, vojne in nasilje. Največje zlo so namreč ljudje, ki spijo oz. nerazsvetljeni ljudje. Zato ni važno v kakšnem sistemu živimo, ampak kakšni smo mi, ljudje, ki ta sistem koristimo. Prebujeni ljudje s srci polnimi Ljubezni, bi dosegli, da bi čudovito funkcioniral kapitalizem ali socializem ali komunizem.

Ne pričakujmo od sveta, da se bo spremenil – spremenimo najprej sebe (oz. pustimo se spremeniti Njemu). Takrat bomo pridobili dovolj dober pogled na svet, da bomo sposobni spremeniti, kar bomo prepoznali  kot nujno spremembo. Odstranimo najprej bruno iz svojega očesa.  Dokler se ne zavedamo samega sebe, nimamo pravice dregati v bilo koga, niti se spuščati v menjavo bilo česa v svetu. Kadar poskušamo spremeniti ljudi ali stvari, obstaja nevarnost, da to počnemo zaradi lastne koristi, ponosa, dogmatičnih prepričanj in mišljenja, ali pa samo zato, da izpraznimo svoje negativna občutja. Npr. Imam negativne občutke in zato pričakujem, da se bo drugi spremenil in mi s tem omogočil, da se bom dobro počutil. Zato se moramo prvenstveno pobrigati za svoja slaba občutja, da ne bomo v težnji po spreminjanju drugih, spodbujeni iz jeze in sovraštva, namesto ljubezni. Morda se bere čudno, ampak človek je lahko strog do drugih, a istočasno poln ljubezni.

PRISLUHNITI ŽIVLJENJU

Potrebna sta nam torej zavedanje in hrana. Potrebujemo dobro, zdravo prehrano. Naučimo
se uživati močno hrano življenja: dobro jedačo, dobro vino, dobro vodo… Poizkusimo.
Sprostimo naš um in vključimo čutila. Sestopimo iz glave v srce. To je zdravo in dobro hranjenje. Užitek za čute in užitek za duha. Tako storimo na primer ob branju dobre knjige, ob tehtnem pogovoru ali razmišljanju. Čudovito je.

v-traviNe prepuščajmo se iskanju vse močnejših umetnih dražljajev, da ne izgubimo sposobnosti za uživanje. To se zgodi, ko začneš potrebovati vedno dražje stvari in se nisi več sposoben veseliti preprostih stvari življenja. Naša krivda je, da nimamo časa uživati življenja. Preobremenjeni smo z naprej, naprej . . . Če bi zares uživali življenje in preprosto radost čutov, bi bili presenečeni. Razvila bi se nam tista izredna disciplina, ki jo poznajo živali. Žival se namreč nikoli ne preobje in v svojem naravnem okolju ni nikoli predebela.
Nikdar ne je in ne pije tistega, kar bi ji utegnilo škoditi. Nikdar ne boste videli, da bi žival
kadila. Giblje se toliko, kolikor je zanjo potrebno.
Opazujte svojo mačko po obedu — poglejte jo, kako se sprosti. In opazujte, kako plane
v naskok, poglejte gibkost njenih udov in živost njenega telesa. To smo mi izgubili. Izgubljeni smo v svojih mislih, idejah, idealih in tako naprej, nad nami lebdi večni: naprej, naprej. In v nas je konflikt, ki ga živali ne poznajo. Sami sebi večno nekaj očitamo in si nalagamo občutke krivde.
Tako je to kot z ljudmi, ki pridno načrtujejo bodoče počitnice, mesece in mesece kujejo načrte, ko pa se znajdejo na načrtovanem kraju, jih skrbi le to, da bodo rezervirali karte za let domov. Toda ves čas fotografirajo in pozneje razkazujejo te slike v albumih, namreč slike krajev, ki jih niso nikdar videli, marveč le fotografirali. To je simbol modernega življenja.

Ko nekaj intenzivno uživamo, potrebujemo zelo malo. Umirimo se, okušajmo, povohajmo, poslušajmo in pustimo, da nam čuti oživijo.  Kraljevska pot do mistike je enostavna, samo sedimo in v miru prisluhnimo zvokom, ki nas obdajajo. Ne osredotočimo se zgolj na en zvok, poskušajmo slišati vse. Doživeli bomo čudeže, če ne bomo imeli zablokiranih čutov. Za proces spreminjanja je to zelo pomembno.

Anthony de Mello – Awareness

(Prosto povzela po Anthony de Mello z lastnimi dodatki)

 

Resnična lepota prihaja iz globine duše

2016-09-12V nasprotju s tem, kar trdi svet, se lepota z leti ne zmanjšuje. Lepota se poglablja in rase. Resnična lepota prihaja iz globine duše, ki se jo lahko doseže samo tako, da se mnogo let živi dobro.
Taka lepota je redka, ker je redka ženska, ki se odloči, da bo svoje srce ohranila živo v tem nevarnem svetu. Prisotno. Odprto. Privlačno. Leta mora živeti v prisotnosti Boga, s pogledom svojega srca usmerjenim nanj. Ko strmimo v Jezusa, ko zremo v njegovo dobroto, njegovo slavo, smo spremenjeni v njegovo podobo, najlepšo osebo od vseh.
Glejte nanj, da boste žareli… (Ps 34,6)
Vsi smo že slišali, da je ženska najlepša, ko je zaljubljena. Res je. Sami ste videli. Ko ženska ve, da je ljubljena in globoko ljubljena, bo žarela iz notranjosti. Ta žar izvira iz srca, ki je dobilo odgovor na svoja najgloblja vprašanja. »Sem lepa? Sem vredna, da se boriš zame? Sem bila in bom še naprej romantično ljubljena?« Ko je na ta vprašanja odgovorjeno z da, se v ženskem srcu naseli spokojen, miren duh.
In vsaka ženska lahko na ta vprašanja dobi odgovor da. Bila si in boš še dalje romantično ljubljena. Da. Našemu Bogu se zdiš ljubka. Jezus je prestavil nebesa in zemljo, da bi te pridobil zase. Ne bo odnehal, dokler ne boš popolnoma njegova. Kralj hrepeni po tvoji lepoti. Zdiš se mu očarljiva. (Povzetek iz knjige Očarljiva)

Bog, primi me za roko

keep-your-hand-in»Bog, primi me za roko, poslušno ti bom sledila, brez velikega otepanja. Ne bom se izmikala ničemur, kar bo  prihrumelo nadme v tem življenju, ampak bom poskušala vse odživeti po svojih najboljših močeh. Le od časa do časa mi podari trenutek oddiha. Ne bom si več nespametno domišljala, da bi moral mir, ki me včasih preplavi, trajati večno. Sprejela bom tudi nemir in boj, ki sledita premirju. Rada sem na toplem, na varnem, toda ne bom se upirala, če me bo tvoja roka pripeljala v mrzlo dolino. Povsod bom stopala naprej in poskušala premagovati strah. Kjer koli bom, se bom trudila, da bi izžarevala ljubezen, iskreno ljubezen do človeštva, ki jo čutim v sebi.« (Etty Hillesum)