Vstalega »vidi«, kdor ga gleda z ljubeznijo

MARIJA M IN J

Jn 20,11-18

»Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.«  To je krik Marije Magdalene, ki išče in ne najde ljubega svojega srca. Ljubezen je namreč začetek vere, kot tudi odnosa med osebami. Vse, kar je zajeto v Ljubezen, je iztrgano smrti. Naša življenja shranjujemo v večnost, kadar se pustimo zajeti Kristusovi ljubezni in iz nje delujemo v svojih mislih, besedah ali dejanjih.

Prazen grob je predpostavka krščanske vere, ki kot človekovo usodo ne postavlja smrti, ampak vstajenje. »Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera,« pravi Pavel Korinčanom (1 Kor 15, 14). Danes mnogi kristjani ne verjamejo v vstajenje. Če ga ni, smo najbolj nesrečni in obžalovanja vredni. Temelj vsega je vstajenje, ki daje smisel našemu življenju.

V nadaljevanju  Janezovega  evangelija (Jn 20,11–18) lahko prepoznamo Marijo Magdaleno kot  podobo Cerkve in krščanske skupnosti, ki išče Ženina. Povabljeni smo k temu, da po njenem zgledu zaživimo kot vstajenjski, veseli kristjani.

Marija joka. Človek hodi h grobu in joka zato, ker doživlja, da mu to, kar ljubi, polzi iz rok. Bolj ko stiska, bolj mu polzi iz rok. V resnici pa je grob postal poročna postelja, ki jo je Ženin pripravil za vsakogar, ki bo prišel vanj. In vsi prej ali slej pridemo. Tam pa ne srečamo gospostva smrti, ampak polno združenost z Gospodom življenja.

Marija gleda v grob. To je podoba človeka. Mi gledamo življenje v smeri groba. Ne gledamo naprej in ne živimo iz cilja, ki je večno življenje. Smrt je že premagana.

Marija išče Kristusa kot truplo. A ga ne bo našla. Kristus se je ves potegnil v odnos z Očetom, a umaknil se je le za toliko časa, da je smrt potešila svoje poželenje. Zagrizla je v Božjo ljubezen in poginila. Križani, Gospod veličastva, se je spustil v predpekel, vstopil je v kraljestvo smrti, da bi jo primoral, da svoj plen vrne življenju. Ni ga več v grobu: ljubezen, močnejša od smrti (Vp 8, 6), je Sin, enak Očetu, ki dviga mrtve in daje živeti po Duhu.

Marija išče osebo. Angela jo vprašata: »Koga iščeš?« kajti v veri se išče obličje, išče se koga, ne kaj. V religiji gre za »kaj«, v veri pa za obličje – koga, gre za živ, oseben odnos.

Marija vidi Jezusa. Marija Magdalena je bila je ob vznožju križa (Jn 19, 25) pod drevesom, kjer jo je Ženin prebudil (prim. Vp 8, 5b). Evangelist Luka pravi, da je iz nje odšlo sedem hudih duhov (Lk 8, 2): ker jo je Ljubezen očistila, je prva, ki ima oči, da vidi Gospoda. Oči so vrata do srca. Resničnost je za človeka takšna, kakršno vidi: Vstalega »vidi«, kdor ga gleda in kontemplira z ljubeznijo. Le ljubezen ima namreč oči, ki vidijo resnico. Kdor ljubi, lahko sreča in veruje v Vstalega, ker je tudi sam prešel iz smrti             v življenje (1 Jn 3, 14).

Marija spozna Jezusa po glasu. Onkraj zavese smrti je telo Jezusa svetlo in brez sence, živeto na Božji način, zato ga Marija ne prepozna po videzu, ampak po glasu. Jezus vsakega izmed nas kliče po imenu, trka na naše srce in čaka, da mu odpremo vrata in se srečamo z Njim, ki je vstal in živi.

Marija se hoče okleniti Jezusa s človeško logiko ljubezni, ki grabi, jemlje, se oklepa, hoče zase. Jezus ji pokaže, da je smer Oče, da mora dozoreti do velikonočne ljubezni in sprejeti, da je že ljubljena. Isto velja za vse nas. Živimo trgovski vidik ljubezni. Imel bom rad in bom dobil to in to. To ni ljubezen. Očetova ljubezen je zastonjski dar. To je srčika naše vere; po Kristusu v Duhu prihajamo do izkušnje Očetove ljubezni. Ko jo doživimo, je nemogoče, da v drugem ne bi prepoznali brata, sestre. Smo Kristusovo telo in pripadnost temu telesu je najvažnejša. Le preko Njega lahko pridemo do Očeta in v nebesa.

Marija je poslana k bratom. Jezus nam je odprl pot k Očetu. Ostaja z nami, je v nas po Božji besedi in Duhu, kruhu in krvi in nam omogoča, da imamo delež z Njim in nadaljujemo njegovo poslanstvo kot njegovi sogovorniki in sodelavci.

Sad adventnih duhovnih vaj v vsakdanjem življenju – družiti se z Besedo vsak dan

word-of-god_thumb4
V sredo smo končali Adventne duhovne vaje v vsakdanjem življenju. Moja osebna izkušnja in vtis ob podeljenem v skupini in v molitvenem spremljanju je, da je vsakodnevno druženje z Božjo besedo res močna opora v življenju. Ni važno kaj se nam zgodi (lahko tudi težka prometna nezgoda ipd.), če smo preko moljene Besede (in ostalih zakramentov) v živem, osebnem odnosu z Bogom, se vse zmore, ker On nosi in tudi vse hudo že spreminja v naše dobro.
Ena od mojih spremljank,  vesela in iskreno navdušena, mlada iskalka Boga, je na koncu izrazila željo oz. vprašanje, kako bi se še naprej vsak dan družila z Besedo.

Popotnica v novo leto: Očetovo ljubezensko pismo

Vsem nam, Njegovim Otrokom, da zaživimo kot ljubljeni!

ocetovo-ljubezensko-pismoMoj, dragi Otrok!
Mogoče me ne poznaš, ampak jaz vem vse o tebi, /Ps 139,1/
vem, kdaj sedaš in kdaj vstajaš, /Ps 139,2/
poznam vsa tvoja pota…. /Ps 139,3/
Celo vse lase na tvoji glavi imam preštete, /Mt 10,30/
zakaj ustvaril sem te po svoji podobi. /1 Mz 1,27/
V meni živiš, se giblješ in obstajaš, /Apd 17,28 /
saj izhajaš iz mene. /Apd 17,28/
Poznal sem te, še preden si bila spočeta, /Jer 1,4-5/
izbral sem te že, ko sem načrtoval stvarstvo. /Ef 1,11-12/
Nisi bila ustvarjena po pomoti, zakaj vsi tvoji dnevi so bili zapisani v moji knjigi. /Ps 139,15-16/
Določil sem čas tvojega rojstva in kraj, kjer boš živela. /Apd 17,26/
Ustvaril sem te čudovito in s strašljivo popolnostjo. /Ps 139,14/
Stkal sem te v telesu tvoje matere /Ps 139,13/
in že od rojstva te varujem. /Ps 71,6/
Napačno sem ti bil predstavljen od teh, ki me ne poznajo. /Jn 8,41-44/
Nisem oddaljen in jezen, ampak sem odraz popolne ljubezni. /1 Jn 4,16/
Moja želja je, da izlijem nate vso svojo ljubezen, preprosto zato, ker si ti moj otrok in jaz tvoj Oče. /1 Jn 3,1/
Ponujam ti več kakor tvoj zemeljski oče, /Mt 7,11/
saj sem popolni Oče. /Mt 5,48/
Vsak dober dar, ki ga prejmeš, prihaja iz moje roke. /Jak 1,17/
Poznam vse tvoje potrebe in skrbim zate. /Mt 6,31-33/
Moj načrt za tvojo prihodnost je bil vedno izpolnjen z upanjem, /Jer 29,11/
saj te ljubim z večno ljubeznijo. /Jer 31,3/
Moje misli nate so tako številne kakor pesek na morski obali. /Ps 139,17-18/
Od veselja nad teboj vriskam, prepevam in medlim od ljubezni. /Sof 3,17/
Nikoli si ne bom premislil, da bi ti ne delal dobro, /Jer 32,40/
saj si moja posebna lastnina. /2 Mz 19,5/
Z vsem svojim srcem in vso dušo te želim utrditi /Jer 32,41/
in ti razodeti velike in nedoumljive stvari. /Jer 33,3/
Če me boš iskala z vsem svojim srcem me boš našla. /5 Mz 4,29/
Razveseljuj se v meni, pa ti bom izpolnil hrepenenje tvojega srca, /Ps 37,4/
zakaj jaz polagam hrepenenje vate. /Flp 2,13/
Želim ti dati več, kot si lahko sploh predstavljaš ali prosiš. /Ef 3,20/
Vedno te opogumljam. /2 Tes 2,17/
Sem Oče, ki te tolaži v vseh tvojih stiskah, /2 Kor 1,3-4/
ob tebi sem in te rešujem strahov. /Ps 34,18/
Kakor pastir nosi jagnje, tako te jaz nosim v svojem naročju. /Iz 40,11/
Nekega dne bom obrisal vse solze s tvojih oči in odvzel vse bolečine, ki si jih pretrpela. /Raz 21,3-4/
Sem tvoj Oče in te ljubim z enako ljubeznijo kot ljubim svojega sina Jezusa, /Jn 17,23/
po katerem sem ti razodel, kako te ljubim. /Jn 17,26/
On je popoln odtis mojega bitja. /Heb 1,3/
Prišel je, da bi ti razodel, da sem s teboj in ne proti tebi /Rim 8,31/
in da ne štejem tvojih grehov. /2 Kor 5,18-19/
Jezus je umrl, da bi bil ti lahko spravljena z menoj. /2 Kor 5,18-19/
Njegova smrt je bila popoln odraz moje ljubezni do tebe. /1Jn 4,10/
Odpovedal sem se vsemu, kar sem ljubil, da bi si lahko pridobil tvojo ljubezen. /Rim 8,31-32/
Če sprejmeš dar mojega sina Jezusa, sprejmeš mene /1Jn 2,23/
in nič več te ne bo moglo ločiti od moje ljubezni. /Rim 8,38-39/
Pridi domov in naredil bom zabavo, kot jo nebesa še niso videla. /Lk 15,7/
Jaz sem vedno bil Oče in vedno bom Oče. /Ef 3,14-15/
Sprašujem pa, ali želiš biti ti moj otrok? /Jn 1,12-13/
Čakam te. /Lk 15,11-32/
Tvoj nebeški Oče

Budna sem, ko sem z Njim

jesus-and-mary-magdaleneOb včerajšnjem evangeliju, ki vabi k budnosti  (Mt 24,37-44)

V mojem življenjskem potopu, ko so poplavljene in odplavljene mnoge lažne gotovosti, me Gospod vabi v poglobljen odnos z Njim, v budnost; da dajem Njemu besedo in prostor v mojem srcu. To je drža pripravljenosti, da ga bom prepoznala, ko bo prišel. Marija Magdalena ga je prepoznala šele, ko jo je poklical po imenu. Živ odnos je, ko se kličemo po imenu, ko gojimo medsebojno zaupnost in bližino. Potem srce prepozna drugo srce. Samo zunanje oblike pobožnosti me ne morejo vpeljati v tak odnos, potrebna je iskrena molitev na skrivnem, v tišini, v vsakdanjem življenju sredi veselja in težav, v zahvaljevanju za vse kar prejemam, da sem v vsem, kar se mi dogaja z Njim. Samo tako bom vedela, s kakšnimi imeni me kliče Gospod in jaz njega, samo tako lahko ostajam v njegovi Ljubezni, v odnosu, ki me prebuja in dela budno.

Ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel (Mt 5, 17-20)

pelikan

Lojze Čemažar

Ni v moji moči delati dobro. Lahko si sicer krepim voljo in vztrajam pri izpolnjevanju zapovedi, toda če v meni ni Ljubezni, slej ko prej padem v še večjo grešnost ali pa se celo napihnem, postavim nad druge zaradi svoje »popolnosti.« Priznati, da ne zmorem, da sem nepopravljiva grešnica, ki dela slabo, ki ga noče, je pot k odpuščanju Očeta, ki edini daje novo srce.  V moči ljubečega srca, v Njem, ki dopolni  z Ljubeznijo,  je osvoboditev od bremen, ki jih ne zmorem nositi, k izpolnjevanju tega kar spodbuja rast življenja, kar Beseda utelesi in udejani.

Kadar pa ti moliš (Mt 6,5-8)

praying-prayer-womanpraying-sad-crying.1200w.tnMoliti pomeni stati pred Bogom, čigar podoba sem in kot taka najbolj pristna. Občutek te resničnosti-izpolnjenosti daje molitev, pred njim sem to kar sem, črpam kar potrebujem za življenje, pri samem viru življenja. Moliti pomeni biti v dialogu; odpreti svoje srce, se izročiti in sprejeti. Moliti je potrebno neprestano (1 Tes 5,17; prim. Lk 18,1 sl.), ob vsakem času (Ef 6,18) in na vsakem kraju (1 Tim 2,8), da bi se vedno in povsod lahko izražali v svobodi tega, kar smo v resnici.

Le kdor se izprazni samega sebe, se napolni z Njim. V molitvi nismo glavne osebe. On je tisti, ki deluje. Zaradi tega moramo skozi boleče suše, ki nas oklestijo vsake domišljavosti.

BLAGOR UBOGIM (Mt 5, 1-10)

kristus

Blagor ubogim, ponižnim, zaničevanim, ki nimajo, ne morejo, ne štejejo, njihovo je nebeško kraljestvo.  Govor na gori je življenjsko vodilo Sina, ki ga On živi v polnosti in nam kaže pravzor sina in brata.  Jezusove besede so zdravilo za naše bolezni.

Sem Hči, Sestra  in Njegova učenka, učim se od Njega, ki je krotak in v srcu ponižen:

biti uboga v duhu; ponižna s srcem ubogega, izpraznjena sebe, da lahko sprejmem Boga. Sem le to kar prejemam od Njega.

biti žalostna, ker hudo obstaja, je pa že premagano, zato  sprejemam tolažbo v upanju na prihodnjo slavo.

biti krotka, da se ne oklepam svojih pravic in raje popustim, saj ni nič v mojih rokah.

biti lačna in žejna pravičnosti, ki je ljubezen do vseh brez izjeme. To zmorem le v Jezusu, ki ga prejemam kot jed in pijačo .

biti usmiljena, da bo moje srce dopustilo, da se ga dotakne hudo drugega kot bi bilo moje lastno.

biti čista v srcu, da srce – moje središče, ne bo zamazano od številnih želja in strahov.  Potem bom videla Boga v vsem in ga tudi našla.

delati  za mir, da bom znala povezovati, ne ločevati, svoje brate in sestre ker smo vsi ljubljeni božji otroci.

biti preganjana zaradi pravičnosti, zaradi ljubezni do Očeta in bratov biti soočena s hudim, s sovražnostjo in preganjanjem  v sebi in zunaj sebe. Nebeško kraljestvo tu na Zemlji ostaja v znamenju križa in mir ni nikoli dosežen mirno.

BLAGOR VAM, KADAR VAS BODO ZASRAMOVALI (Mt 5, 11-16)

amdg

Sol sem, če imam okus po Kristusu.  V Njem zorim k svobodi, da imam raje  uboštvo, ponižanje, »norost« s Kristusom kot posvetne privilegije brez njega. Preizkušnje so dokaz, da sem Hči, ker se v meni bojuje egoistična miselnost proti modrosti ljubezni. Tudi trpljenje kot posledica napačnih dejanj, če je kot tako priznano, se združuje z milostjo trpečega Pravičnega. Luč je Kristus, jaz sem le svetilka.  Svetim le, če me vžiga ogenj njegove ljubezni. Nimam nobenega zasluženja za Luč, ki jo prejemam, zato naj bo vse moje delovanje v večjo Božjo slavo.

Nebeško kraljestvo je tu (Mt 4, 12-17)

10-IMG_20160508_183218Božje kraljestvo je tu med nami, ko smo povezani z Bogom, v njegovi ljubezni postaja naša domovina. Izgnanci se v Njem vračamo domov. V edinosti, ko dihamo kot Eno, jaz, bratje in sestre, stvarstvo, smo vsi Kristusovo telo. On je v Očetu in mi z njim. Le v Njem pridemo v nebesa. Spreobrnjenje se zgodi, ko se obrnemo k Bogu, ko zaživimo zdaj, v času med že in še ne, kajti to je edini čas v katerem srečamo Njega. Sovražnik človeške narave pa nas vleče v spomine, s krivdo pribija na križ ali pa vabi v lažno upanje in strahove prihodnosti. Nič od vsega tega ni v resnici. Resnico najdem le v trenutku, ki ga živim sedaj v Njem, v nebeškem kraljestvu.

7. POBERI SE, SATAN

 Mt 4, 1-11

Želja po posedovanju izhaja iz napuha, iz hotenja vzeti si in imeti,  namesto sprejeti 234250.jpgnezasluženi dar.  V  lažnem občutku moči izgubljam svojo istovetnost v IMETI, ker pozabljam BITI. Šele, ko se naučim sprejemati od Očeta lahko dajem prejeto kot Hči in Sestra. Izberem povezovanje v Kristusu namesto napihovanje v Satanu. Ne jemljem nič kar bi me povzdigovalo in ločevalo od drugih. Odrešenja ne iščem v materialističnem (da posedujem  dobrine le zase), ne v mirakulističnem (Bog naj dela čudeže zame), ne v gospodovalnem (Bratje naj služijo meni) »odrešenju«.  S tem v Kristusu zmagujem nad tremi temeljnimi skušnjavami; slast, čast in oblast.