Kaj pa jaz, ali žvižgam in pojem v težavah?

(Karmen Kristan – ustvarjalna ježevka sem napisala za Skavtnet kolumno.)

8. skavtski zakon »Skavt (skavtinja) si v težavah žvižga in poje« je včasih razumljen kot neka oblika flegmatičnosti ob soočenju s težavo. V resnici ne gre za potlačitev težave, ampak za pogumno, aktivno držo ob soočenju s težavami, v zaupanju in hvaležnosti, ker vem, kdo sem.

  1. O Bog, daj mi moč, da sprejmem tisto,
    česar ne morem spremeniti,
    daj mi pogum, da spremenim tisto,
    kar lahko spremenim
    in daj mi modrost, da razlikujem to dvoje!

    Ob vsaki težavi tako lahko krepim:

            • Zavedanje, kdo v resnici sem
            • Zaupanje, da Bog vodi moje življenje
            • Pogum za soočenje s težavami
            • Hvaležnost

    Kdo sem?

     Vse duhovnosti na svojstven način govorijo o tem, da tega ne vemo, da spimo in seizgubljeni sin ne zavedamo svoje prave identitete. Jezus nam je povedal, da smo božji otroci, s tem pa bratje in sestre med seboj. Kaj to pomeni? Pomeni, da sem dragocen/a ne glede na to, kaj se mi dogaja, kaj čutim ali mislim. Božji sin ali božja hči sem in to nikdar ne pade. Moja življenjska zgodba je pomembna in neprimerljiva, če jo sprejmem, me Bog v njej vedno oblikuje po svoji podobi.  Ustvarjen/a sem za večnost.  Lahko zavržem to dostojanstvo, toda  še vedno me bo objemala Očetova ljubezen v hrepenenju, da se vrnem. (prilika o Izgubljenem sinu).

  2. Druge in stvarstvo lahko sprejmem v edinosti šele, ko sem sprejel/a, da sem od Boga neskončno ljubljen/a. Ta Odnos  me pelje v vse druge odnose v Ljubezni. Se to bere kot osladna fraza? Lahko da, saj beseda ljubezen doživlja toliko zlorab, da je za mnoge izgubila svoj pravi pomen.

    Ali Bog res skrbi zame?

    lilija in kJa skrbi, bolj kot za lilije na polju ali ptice neba. Mt 6,25-34 Vsak trenutek me diha in mi je blizu. Problem je, ker tega ne sprejemam in ne  ozavestim. Pri tem mi lahko zelo pomaga molitev Eksamna.

    V tej molitvi zvečer, potem, ko se povežem z Bogom, pregledam svoj dan in se zahvaljujem za vse dobro, ki se je zgodilo. Potem se odrečem, vsemu slabemu v tem dnevu in na koncu izročim jutrišnji dan v božje roke. Zlahka vidim, da je dobrega vedno več, čeprav se slabo bolj napihuje in mi s tem krade držo hvaležnosti.  Ta naravnanost me odpira k zaupanju, da  Njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu.  Rim 8,28 in da se bodo tudi težave, ki se mi trenutno zdijo nepremostljive, strašne, težke, izkazale dobre za mojo osebnostno in duhovno rast.

    Pogum ali strah?

    Na to, ali se težave pojavijo in kakšne, ne morem vedno vplivati, lahko pa izberem, kakšno držo želim zavzeti. Pogumno soočenje mi bo prineslo mir, strah in bežanje od problemov pa nemir.

    Današnji  način življenja nam prinaša mnogo nepotrebnih skrbi, težav, frustracij in zahtev, ki nas spravljajo v stres. Stres je naraven odziv telesa na dogodke, ki nas ogrožajo in spravljajo v strah pred tem, kaj bo, če ne bomo zmogli, če se bomo osramotili, če bomo lahko zdržali napor ipd.

    Namen stresnega odziva je, da nas ščiti pred nevarnostmi. V normalnih okoliščinah nam omogoča, da sme osredotočeni, motivirani in pozorni in da se hitro odzovemo na dražljaj (npr. da pritisnemo zavoro in se izognemo avtomobilski nesreči).

    Po določenem času pa lahko pride do tega, da nam stres ne pomaga več, ampak postane resna grožnja našemu zdravju, počutju, produktivnosti, odnosu z drugimi ipd. Stres slabi imunski sistem in podre skoraj vse sisteme ravnotežja v telesu in omogoča idealne okoliščine za razvoj mnogih bolezni. (depresija, srčna kap, rak…)  Stres ali svetopisemsko strah je eden naših največjih sovražnikov. Ni čudno, da nas Gospod tolikokrat opogumlja z besedami:

    “Ne boj se, samó veruj!”Mr 5,36, “ “Nič se ne boj tega, kar ti je pretrpeti.” Raz 2,10 “Nikar se jih ne boj, saj sem jaz s teboj, da te rešujem, govori Gospod” (Jer 1, 8). “Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti z menoj” (Ps 23, 4

  3. posledice stresa
  4. Biti hvaležen/a

    Hvaležnost  me postavlja v držo čudenja nad božjimi deli v mojem  življenju. Prepoznavam jih in se zahvaljujem. Zavedam se, da mi je vse dano, da je vse dar. Ne jemljem si zaslug, ampak hvalim Boga. Hvaležnost je najmočnejše zdravilo proti depresiji. Spomni me na to, da je vedno več stvari, ki se jih lahko veselim kot pa tega, kar me spravlja v potrtost. Ko sem hvaležen/a za vse, kar sem v obilju prejel/a in prejemam v svojem življenju, potem mi veselje nad tem odpira srce, me varuje zamer in stori, da deležim Božje usmiljenje, da zmorem odpustiti vsem, ki so me ranili oz. prizadeli. Hvaležnost vzbudi širokosrčnost, se pravi, sprejmem lahko več Božje ljubezni, ki jo potem spet delim, podarjam.  Ko gojim hvaležnost, me težave ne podirajo, ampak postanejo izziv in priložnost za spremembo.