Vstalega »vidi«, kdor ga gleda z ljubeznijo

MARIJA M IN J

Jn 20,11-18

»Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.«  To je krik Marije Magdalene, ki išče in ne najde ljubega svojega srca. Ljubezen je namreč začetek vere, kot tudi odnosa med osebami. Vse, kar je zajeto v Ljubezen, je iztrgano smrti. Naša življenja shranjujemo v večnost, kadar se pustimo zajeti Kristusovi ljubezni in iz nje delujemo v svojih mislih, besedah ali dejanjih.

Prazen grob je predpostavka krščanske vere, ki kot človekovo usodo ne postavlja smrti, ampak vstajenje. »Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera,« pravi Pavel Korinčanom (1 Kor 15, 14). Danes mnogi kristjani ne verjamejo v vstajenje. Če ga ni, smo najbolj nesrečni in obžalovanja vredni. Temelj vsega je vstajenje, ki daje smisel našemu življenju.

V nadaljevanju  Janezovega  evangelija (Jn 20,11–18) lahko prepoznamo Marijo Magdaleno kot  podobo Cerkve in krščanske skupnosti, ki išče Ženina. Povabljeni smo k temu, da po njenem zgledu zaživimo kot vstajenjski, veseli kristjani.

Marija joka. Človek hodi h grobu in joka zato, ker doživlja, da mu to, kar ljubi, polzi iz rok. Bolj ko stiska, bolj mu polzi iz rok. V resnici pa je grob postal poročna postelja, ki jo je Ženin pripravil za vsakogar, ki bo prišel vanj. In vsi prej ali slej pridemo. Tam pa ne srečamo gospostva smrti, ampak polno združenost z Gospodom življenja.

Marija gleda v grob. To je podoba človeka. Mi gledamo življenje v smeri groba. Ne gledamo naprej in ne živimo iz cilja, ki je večno življenje. Smrt je že premagana.

Marija išče Kristusa kot truplo. A ga ne bo našla. Kristus se je ves potegnil v odnos z Očetom, a umaknil se je le za toliko časa, da je smrt potešila svoje poželenje. Zagrizla je v Božjo ljubezen in poginila. Križani, Gospod veličastva, se je spustil v predpekel, vstopil je v kraljestvo smrti, da bi jo primoral, da svoj plen vrne življenju. Ni ga več v grobu: ljubezen, močnejša od smrti (Vp 8, 6), je Sin, enak Očetu, ki dviga mrtve in daje živeti po Duhu.

Marija išče osebo. Angela jo vprašata: »Koga iščeš?« kajti v veri se išče obličje, išče se koga, ne kaj. V religiji gre za »kaj«, v veri pa za obličje – koga, gre za živ, oseben odnos.

Marija vidi Jezusa. Marija Magdalena je bila je ob vznožju križa (Jn 19, 25) pod drevesom, kjer jo je Ženin prebudil (prim. Vp 8, 5b). Evangelist Luka pravi, da je iz nje odšlo sedem hudih duhov (Lk 8, 2): ker jo je Ljubezen očistila, je prva, ki ima oči, da vidi Gospoda. Oči so vrata do srca. Resničnost je za človeka takšna, kakršno vidi: Vstalega »vidi«, kdor ga gleda in kontemplira z ljubeznijo. Le ljubezen ima namreč oči, ki vidijo resnico. Kdor ljubi, lahko sreča in veruje v Vstalega, ker je tudi sam prešel iz smrti             v življenje (1 Jn 3, 14).

Marija spozna Jezusa po glasu. Onkraj zavese smrti je telo Jezusa svetlo in brez sence, živeto na Božji način, zato ga Marija ne prepozna po videzu, ampak po glasu. Jezus vsakega izmed nas kliče po imenu, trka na naše srce in čaka, da mu odpremo vrata in se srečamo z Njim, ki je vstal in živi.

Marija se hoče okleniti Jezusa s človeško logiko ljubezni, ki grabi, jemlje, se oklepa, hoče zase. Jezus ji pokaže, da je smer Oče, da mora dozoreti do velikonočne ljubezni in sprejeti, da je že ljubljena. Isto velja za vse nas. Živimo trgovski vidik ljubezni. Imel bom rad in bom dobil to in to. To ni ljubezen. Očetova ljubezen je zastonjski dar. To je srčika naše vere; po Kristusu v Duhu prihajamo do izkušnje Očetove ljubezni. Ko jo doživimo, je nemogoče, da v drugem ne bi prepoznali brata, sestre. Smo Kristusovo telo in pripadnost temu telesu je najvažnejša. Le preko Njega lahko pridemo do Očeta in v nebesa.

Marija je poslana k bratom. Jezus nam je odprl pot k Očetu. Ostaja z nami, je v nas po Božji besedi in Duhu, kruhu in krvi in nam omogoča, da imamo delež z Njim in nadaljujemo njegovo poslanstvo kot njegovi sogovorniki in sodelavci.

Tam sem, kjer moram biti

15975092_1243480845743437_6275490328845822230_oslika: FB

Naj bo danes v meni Božji mir.
Zaupam Bogu, da sem natančno tam, kjer moram biti.
Ne bom pozabila na neskončne možnosti, ki jih rojeva vera.
Naj mi služijo darovi, ki so mi bili dani
in naj se širi ljubezen, ki mi je bila podarjena.
Da bi bila zadovoljna, ker vem, da sem Božji otrok.
Naj se ta zavest ustali v mojih kosteh
in naj da duši svobodo za ljubezen, hvaležnost, petje in ples.

(priredba molitve Sv. Tereze Avilske)

Popotnica v novo leto: Očetovo ljubezensko pismo

Vsem nam, Njegovim Otrokom, da zaživimo kot ljubljeni!

ocetovo-ljubezensko-pismoMoj, dragi Otrok!
Mogoče me ne poznaš, ampak jaz vem vse o tebi, /Ps 139,1/
vem, kdaj sedaš in kdaj vstajaš, /Ps 139,2/
poznam vsa tvoja pota…. /Ps 139,3/
Celo vse lase na tvoji glavi imam preštete, /Mt 10,30/
zakaj ustvaril sem te po svoji podobi. /1 Mz 1,27/
V meni živiš, se giblješ in obstajaš, /Apd 17,28 /
saj izhajaš iz mene. /Apd 17,28/
Poznal sem te, še preden si bila spočeta, /Jer 1,4-5/
izbral sem te že, ko sem načrtoval stvarstvo. /Ef 1,11-12/
Nisi bila ustvarjena po pomoti, zakaj vsi tvoji dnevi so bili zapisani v moji knjigi. /Ps 139,15-16/
Določil sem čas tvojega rojstva in kraj, kjer boš živela. /Apd 17,26/
Ustvaril sem te čudovito in s strašljivo popolnostjo. /Ps 139,14/
Stkal sem te v telesu tvoje matere /Ps 139,13/
in že od rojstva te varujem. /Ps 71,6/
Napačno sem ti bil predstavljen od teh, ki me ne poznajo. /Jn 8,41-44/
Nisem oddaljen in jezen, ampak sem odraz popolne ljubezni. /1 Jn 4,16/
Moja želja je, da izlijem nate vso svojo ljubezen, preprosto zato, ker si ti moj otrok in jaz tvoj Oče. /1 Jn 3,1/
Ponujam ti več kakor tvoj zemeljski oče, /Mt 7,11/
saj sem popolni Oče. /Mt 5,48/
Vsak dober dar, ki ga prejmeš, prihaja iz moje roke. /Jak 1,17/
Poznam vse tvoje potrebe in skrbim zate. /Mt 6,31-33/
Moj načrt za tvojo prihodnost je bil vedno izpolnjen z upanjem, /Jer 29,11/
saj te ljubim z večno ljubeznijo. /Jer 31,3/
Moje misli nate so tako številne kakor pesek na morski obali. /Ps 139,17-18/
Od veselja nad teboj vriskam, prepevam in medlim od ljubezni. /Sof 3,17/
Nikoli si ne bom premislil, da bi ti ne delal dobro, /Jer 32,40/
saj si moja posebna lastnina. /2 Mz 19,5/
Z vsem svojim srcem in vso dušo te želim utrditi /Jer 32,41/
in ti razodeti velike in nedoumljive stvari. /Jer 33,3/
Če me boš iskala z vsem svojim srcem me boš našla. /5 Mz 4,29/
Razveseljuj se v meni, pa ti bom izpolnil hrepenenje tvojega srca, /Ps 37,4/
zakaj jaz polagam hrepenenje vate. /Flp 2,13/
Želim ti dati več, kot si lahko sploh predstavljaš ali prosiš. /Ef 3,20/
Vedno te opogumljam. /2 Tes 2,17/
Sem Oče, ki te tolaži v vseh tvojih stiskah, /2 Kor 1,3-4/
ob tebi sem in te rešujem strahov. /Ps 34,18/
Kakor pastir nosi jagnje, tako te jaz nosim v svojem naročju. /Iz 40,11/
Nekega dne bom obrisal vse solze s tvojih oči in odvzel vse bolečine, ki si jih pretrpela. /Raz 21,3-4/
Sem tvoj Oče in te ljubim z enako ljubeznijo kot ljubim svojega sina Jezusa, /Jn 17,23/
po katerem sem ti razodel, kako te ljubim. /Jn 17,26/
On je popoln odtis mojega bitja. /Heb 1,3/
Prišel je, da bi ti razodel, da sem s teboj in ne proti tebi /Rim 8,31/
in da ne štejem tvojih grehov. /2 Kor 5,18-19/
Jezus je umrl, da bi bil ti lahko spravljena z menoj. /2 Kor 5,18-19/
Njegova smrt je bila popoln odraz moje ljubezni do tebe. /1Jn 4,10/
Odpovedal sem se vsemu, kar sem ljubil, da bi si lahko pridobil tvojo ljubezen. /Rim 8,31-32/
Če sprejmeš dar mojega sina Jezusa, sprejmeš mene /1Jn 2,23/
in nič več te ne bo moglo ločiti od moje ljubezni. /Rim 8,38-39/
Pridi domov in naredil bom zabavo, kot jo nebesa še niso videla. /Lk 15,7/
Jaz sem vedno bil Oče in vedno bom Oče. /Ef 3,14-15/
Sprašujem pa, ali želiš biti ti moj otrok? /Jn 1,12-13/
Čakam te. /Lk 15,11-32/
Tvoj nebeški Oče

Glej, na obe dlani sem te napisal!

Your Name in God's HandNajgloblja resnica, ki nenehoma žari v nas z vso svojo neskončno močjo,  je ta, da smo Božji, da smo njegovi. Znotraj našega srca nas kliče po imenu in nam želi dati vse, kar je sam: ljubezen, veselje, mir potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestobo, krotkost, samoobvladanje, ustvarjalnost, večnost.
Iz središča našega srca odmeva: Ne boj se, saj sem jaz s teboj! Dragocen si v mojih očeh, spoštovan in te ljubim! Glej, na obe dlani sem te napisal! Moj si! Moja si! To je Božja resnica o nas in za nas. Mi smo veliko več od naših uspehov in dosežkov, od našega trenutnega počutja, veliko več od naših bolečin in razočaranj, od naših strahov, ki bodo minili. Veselimo se! Veselimo se tega, da smo zanj in v njem. Božja slava smo mi, polni življenja!
(po: p. Vili Lovše)